»Vprašanja in dileme v zvezi s tem so se preselila na pristojne organe, bodisi na Inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitve, bodisi na policijo in tožilstvo, ki bosta obravnavali morebitno izdajo tajnih podatkov,« piše Šarec v odgovoru.
Ne gre za izredne razmere in vojno med komer koli, meni Šarec in dodaja: »Gre zgolj za vprašanje pristojnosti posameznih organov.«
»Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb je politični nadzorni organ in ne civilni, kot se rado poudarja. Civilni nadzor vrši civilna družba, javnost, in ne politika,« pravi Šarec o vlogi Knovsa.
Pismo premierja Marjana Šarca predsedniku države Borutu Pahorju lahko preberete na tej povezavi.
Prepričan je, da »kompleksen demokratičen nadzor v naši državi odlično deluje,« kritičen pa je do vloge politike: »Zatika se zgolj pri eni obliki nadzora, in to je politični nadzor.«
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb je prvak NSi Matej Tonin in Šarec meni, da prav zaradi Tonina politični nadzor slabo deluje. Toninu očita, da po svoje tolmači zakonske pristojnosti in da se »vse skupaj tudi največkrat nepotrebno počne pred kamerami.«
»S svojim ravnanjem seveda ne prispeva k nepristranskosti in vzbuja upravičen vtis, da je bolj kot nadzor na prvem mestu njegova lastna samopromocija,« se Šarec v pismu loti Tonina in mu očita obtožbe na račun premierjevega kabineta, ne da bi pred tem predložil ustrezne dokaze.
»Spoštovani predsednik Republike Slovenije, v luči navedenega vas prosim za razumevanje moje odločitve, da počakamo na ugotovitve ustreznih organov, saj je bilo škodovanja interesom Slovenije in politizacije v preteklosti veliko in preveč,« piše Šarec. Meni, da seja Snav v tem trenutku ne bi bila smiselna, »saj bi utegnila spolitizirati še to posvetovalno telo vlade.«
