Vizionarja Mirko Krašovec in Miran Kramberger sta zapeljala podjetje T-2 in z njim mariborsko nadškofijo v pogubo. Krašovec je želel, da si Cerkev utrdi položaj s politiko in gospodarstvom, zato je podprl podjetne Krambergerjeve načrte s telekomunikacijskim podjetjem.
Še vedno ni znano, kakšen bo razplet težav mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2. Zaradi dolga v višini 238 milijonov evrov se je podjetje znašlo v postopku prisilne poravnave, doslej predlagane rešitve pa za upnike niso sprejemljive. Medtem se je Miran Kramberger, ki je imel v T-2 vedno najmočnejši vpliv, četudi v njem ni bil nikoli zaposlen, že umaknil v podjetje MK-Institut. To pa ne pomeni, da se povsem umika iz zgodbe o gradnji optičnega omrežja.Kot je za javnost povedal Uroš Rožič, direktor družbe T-2, naj bi bile za težak položaj, v katerem je ta operater, krive predvsem nekonkurenčne razmere na telekomunikacijskem trgu, še posebno nerešena razmerja do nacionalnega operaterja Telekom. Prav zato je T-2 januarja 2007 v dogovoru z odvetniško pisarno Mira Senice vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov. Telekom je namreč z zapostavljanjem povzročal, da so se uporabniki interneta pogosteje odločali za Siol, hčerinsko podjetje Telekoma, kot pa za T-2.
Nasprotovanje prodaji
Nekoliko drugače je razloge za to, da se je imetje operaterja T-2 skrčilo na borih 20 odstotkov, pojasnil nadškof dr. Anton Stres, ki je januarja 2009 kot nadškof pomočnik v mariborski nadškofiji prevzel sanacijske naloge. Po njegovem je bila za T-2 najbolj usodna odločitev, da ustvari lastno optično omrežje. Ob tem je zgovorno razmišljanje Mateja Lahovnika, nekdanjega gospodarskega ministra in zagotovo dobrega poznavala razmer na telekomunikacijskem področju.
Lahovnik meni, da se pri projektih mariborskega podjetja Rast, ki je eden izmed najpomembnejših lastnikov T-2, ni nihče okoristil, je pa prepričan, da bo največ iztržil tisti, ki bo to družbo poceni kupil v postopku odprodaje. Medtem Uroš Rožič še vedno upa v uspešnost prisilne poravnave, s katero bi omogočili saniranje preteklih dolgov in izpeljavo načrtov, med katerimi je dokončanje gradnje optičnega omrežja. Obenem je že napovedal možnost, da se z vstopom novega partnerja spremeni sedanja lastniška sestava T-2.
Zanimivo je, da je prodaji v preteklosti vedno najbolj nasprotoval Miran Kramberger, ki je verjetno še danes prepričan, da gradnja optičnega omrežja, ki se ga je lotil T-2, ne more finančno spodleteti kljub veliki zadolženosti. Med tistimi, ki so dolgo verjeli v dolgoročen uspeh T-2, je bil zagotovo tudi Simon Zdolšek, predsednik uprave družbe Zvona Ena Holding. Tako je konec leta 2006 vložil 208.980 evrov in postal celo največji individualni lastnik T-2.
Svoj delež v tem podjetju, v katerem so se leta 2008 začele velike težave, je nato klub temu raje prodal septembra 2010. Manjši delež naj bi po poročanju Poslovnega Dnevnika kupilo podjetje I. J. Storitve, ki naj bi bilo v lasti Roze Mlakar Kukovič, ene izmed ustanoviteljev T-2. Podjetje I. J. Storitve, ki naj bi manjši delež odkupilo tudi od Dušana Zazijala, naj bi imelo v lasti 0,37 odstotka T-2.
Delež T-2 naj bi od Simona Zdolška lani odkupil tudi Miran Kramberger, zdaj imetnik 0,43- odstotnega lastniškega deleža, zanj pa naj bi, kot so navedli v Poslovnem Dnevniku, plačal le dva evra. Po zadnjih podatkih naj bi se Miran Kramberger že vključil v skupino, ki deluje v okviru Gratela, enega izmed najpomembnejših upnikov T-2, vendar nam v Gratelu na to vprašanje niso odgovorili.
VEČ V TISKANI IZDAJI