Samo v Sloveniji - skrivanje početja Udbe je v nacionalnem interesu

Igorju Omerzi bi dostop do arhivskega gradiva SDV radi onemogočili z razveljavitvijo zakona, ki je odprl arhiv SDV. Šef arhiva Dragan Matić išče "legalno rešitev", ki bi bila za vse ustrezna, ministrica Širca pa išče pomoč pri ustavnih sodnikih.

Publicist Igor Omerza, avtor knjige Od Belce do Velikovca, je osmega junija, obkrožen z novinarji, vstopil v Arhiv Republike Slovenije. En dan prezgodaj. Devetega junija je namreč mednarodni arhivski dan in zato v slovenskih arhivih dan odprtih vrat. Osrednji Arhiv Republike Slovenije je v prostorih na Zvezdarski ulici pripravil predstavitev arhivske dejavnosti in regionalnih arhivov.

Ali se bodo vrata za Omerzo tudi res odprla, bomo videli, ko naj bi direktor arhiva Dragan Matić odločil o njegovi novi prošnji. Rad bi si ogledal dokumente za leti 1979 in 1980 (čas atentata v Velikovcu in sojenja atentatorjem), shranjene v t. i. mikrofilmskih žepkih, saj želi knjigo, ki jo namerava izdati tudi na nemškem trgu, dopolniti. Že večkrat je pojasnil, da ne ve, kaj točno je v dokumentih, ki bi jih rad pridobil, če pa bi našel ime, ki bi lahko bilo sporno za nacionalno varnost in integriteto posameznikov, ga ne bi objavil.

A kaj je nacionalni interes, bi odločil sam, ne pa Sova, ki še vedno hrani gradivo SDV; moralo bi biti že predano arhivu. Prepričan je, da skrivanje dela tajne politične policije ni v nacionalnem interesu. Ker stari zakon še velja, lahko vpogled preprečijo le izmišljeni razlogi ali zavlačevanje, pravi Omerza. Tega ne bi smela preprečiti niti morebitna obravnava lanske prošnje za vpogled, saj gre za različni vsebini.

Po prepričljivem padcu arhivskega zakona (71 odstotkov volivcev je glasovalo proti), ki je v veliki meri zaprl del arhiva SDV, poskuša ministrstvo upravičiti odločitev, da se je spustilo v novelo zakona. Izvedeli smo, da je ministrica za kulturo Majda Širca z direktorjem Sove Sebastjanom Selanom predlagala vladi, da se veljavni zakon pošlje v presojo ustavnemu sodišču, a ta predloga ni sprejela, Majda Širca pa naj bi pojasnjevala, da je problem za Velikovec.

Na ministrstvu so nam odgovorili, da je glede nadaljnjega ravnanja tudi pred sejo vlade potekala razprava v okviru pristojnih strokovnih služb. »Vendar ta točka ni bila uvrščena na dnevni red seje. Razlogi, ki so obstajali pred sprejetjem novele, obstajajo še naprej. Zato je ustavno sodišče edina ustanova, ki bi lahko na podlagi novih argumentov presodila o upravičenosti zahteve.«

Novinarji so sicer Omerzo prejšnji teden spraševali, ali je bil predsednik države Danilo Türk obveščen o velikovškem napadu. Kot nam je dejal, je iz knjige povsem jasno vidno, da je bil Türk obveščen o atentatu in na katerih sestankih, kjer so govorili o njem, je sedel.