Interpelacija zoper ministra Igorja Lukšiča zaradi dodelitve denarja projektu Stožice se nadaljuje s splošno razpravo. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so pred tem podporo Lukšiču napovedali v koaliciji, medtem ko so mu v opoziciji podporo odrekli. V koaliciji jih razlogi za interpelacijo niso prepričani, v opoziciji pa navajajo, da je šlo pri razpisu za Stožice za fiktivni razpis.
Zvonko Černač je v imenu poslanske skupine SDS poudaril, da je bila dodelitev denarja projektu Stožice dogovorjena na politični ravni med vlado Boruta Pahorja in vodstvom Mestne občine Ljubljana, razpis pa je bil le način, kako formalno pokriti dogovor. Šlo je za fiktiven razpis, namenjen le enemu projektu, pri čemer odgovornost ministra Lukšiča presega zgolj politično odgovornost, je poudaril.Po mnenju poslanske skupine SD in njene poslanke Majde Potrata minister Lukšič, ki prihaja iz njihove stranke, dela dobro in odgovorno. Rok za izvedbo razpisa po njenem ni bil prekratek, saj je bil v skladu "z utečeno prakso", tudi pogoji so bili enaki za vse. Merilo "delež vadbenih površin na prebivalstva", ki je bilo eno ključnih za dodelitev sredstev, se ji ne zdi sporno, saj je "povsem v skladu z dokumenti, ki določajo merila za črpanje evropskih sredstev". "To zato ni interpelacija proti Lukšiču. To je nadomestek za nikoli opravljeno razpravo o dajanju posojila bank v državni lasti za športni park Stožice, njen učinek pa naj bi se pokazal na lokalnih volitvah," je dejala.
V SLS so po besedah Gvida Kresa prepričani, da je bil z razpisom grobo zlorabljen institut javnega razpisa, saj je bil prilagojen le enemu projektu, vse to pa bi lahko po njegovem vodilo v nezakonito dodelitev evropskih sredstev in posledično v zahtevo za njihovo vrnitev. "Ogorčeni smo, da v tej državi še vedno nihče ne odgovarja za svoje nepremišljene odločitve," je dejal. Ministrstvu, ki ga vodi Lukšič, je očital, da je zavajalo občine, ko jih je le nekaj tednov prej obvestilo, da razpisa za financiranje v športne objekte letos ne bo.
"Osnovni cilj ni interpelacija zoper ministra Lukšiča, pač pa gre za predvolilni septembrski shod, namenjen političnemu obračunavanju za potrebe predvolilne kampanje v občini Ljubljana," je v imenu poslanske skupine Zares ocenila Cvetka Zalokar Oražem. Zato je predlagala, da vse današnje stroške evidentirajo kot stroške predvolilne kampanje stranke SDS in ostalih predlagateljev interpelacije. Ocenjuje tudi, da so predlagatelji županu zgolj "nevoščljivi", ker mu je uspelo izpeljati projekt.
Vasja Klavora (DuSUS) je ocenil, da so v parlamentu v vsebinskem smislu obravnavali že boljše interpelacije, saj jih razlogi za tokratno niso prepričali. "Lahko bi rekli, da interpelacija bolj kot ne sloni na trhlih temeljih," je dejal. Nasprotno je bil odgovor Lukšiča na interpelacijo po njihovem dobro pripravljen. Opozoril je tudi, da pri stadionu ne gre za projekt enega človeka, ampak vseslovenski projekt.
Zmagu Jelinčiču (SNS) se zdi prav, da je Ljubljana dobila stadion, vendar se mu poraja vprašanje, zakaj okoli stadiona ni objektov tudi za druge športe. Spomnil je, da je ministrstvo letos za vrhunski šport namenilo samo 4,5 milijona evrov, naslednje leto pa le še 66 odstotkov omenjene vsote. Tudi za šport mladih in rekreacijo državljanov je letos namenjenih manj kot pol milijona evrov. "Prekleto žalostno je to," je dejal in dodal, da bi lahko denar, ki je bil dan Stožicam, porabili veliko bolje in koristneje.
Interpelacija po mnenju Ljuba Germiča (LDS) temelji na predpostavkah, ki jih predlagatelji ne uspejo dokazati. Mnogo točk v interpelaciji se po njegovem tudi ne nanaša na Lukšiča, pač pa želijo v interpelaciji združiti vse domnevne nepravilnosti v državi: "To pa kaže na to, da bi predlagatelji želeli interpelirati nekoga drugega, ki pa ga formalno ne morejo." Glede navedbe Kresa, da je ministrstvo občinam sporočilo, da razpisa leto ne bo, pa je opozoril, da gre pri omenjenem razpisu za razpis za proračunska sredstva, medtem ko gre v dodeljenih sredstvih za evropska sredstva.
Lukšič: Interpelacija ne temelji na dejstvih
Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič v odgovoru na interpelacijo znova poudarja, da ta ne temelji na dejstvih, pač pa na predsodkih in političnih prepričanjih. Očitke iz interpelacije zavrača in poudarja, da so zgrajeni na pomanjkljivem poznavanju poteka črpanja evropskih sredstev.
Lukšič je v odgovoru na interpelacijo znova zatrdil, je ta pripravljena slabo, ne gradi na dejstvih, temveč na predsodkih in političnih prepričanjih, kar se mu zdi nekorektno. Interpelacija je po njegovi oceni naravnana proti šolstvu in športu, poleg tega v času sprejemanja državnega proračuna dodatno obremenjuje ministrstvo in ministra. Tako se mora Lukšič, kot pravi, "boriti z opozicijo, namesto s finančnim ministrstvom za proračunska sredstva".
V nadaljevanju je pojasnil, kako je prišlo do razpisa za sofinanciranje športne infrastrukture. Kot je pojasnil, je bilo treba v letošnjem letu porabiti evropska kohezijska sredstva, ki so ostala od prejšnjih razpisov za sofinanciranje športne infrastrukture, pa so prijavitelji od projektov odstopili. Če sredstev ne bi porabili v letošnjem letu, bi ostala v evropskem proračunu, je opozoril.
Po njegovih besedah so imeli dve možnosti: razpis ali pa neposredno potrditev operacij. "Če bi imeli favorita, ne bi šli v razpis," poudarja Lukšič in dodaja, da je bilo možnih prijaviteljev več. Prijavili so se štirje, od tega sta dva izpolnjevala pogoje, pravi Lukšič, ki se mu zato zdijo očitki o prirejenih merilih razpisa deplasirani.
Pojasnil je tudi, kako potekajo razpisi za sredstva iz kohezijskega sklada. Kot pravi, minister sproži postopek, komisija pripravi osnutek razpisa, ki ga nato potrdi služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ta služba je namreč organ upravljanja z evropskimi sredstvi, kar je določila že prejšnja vlada.
Sistem priprave javnega razpisa tako ministru onemogoča, da bi priredil razpis, tudi če bi to hotel, še poudarja Lukšič.
Tako so po njegovem mnenju neupravičeni tudi očitki o kršenju zakonodaje. Predlagateljem po njegovih besedah ni jasna razlika med javnim razpisom in črpanjem sredstev iz kohezijskih skladov, saj sta to principa, ki tečeta po drugačnih predpisih. Interpelacija je tako zgrajena na pomanjkljivem poznavanju poteka teh postopkov in izvaja napačne zaključke, še opozarja minister.
Glede očitkov, da so regionalni kriteriji v razpisu vnaprej izločili prijavitelje iz vseh drugih regij, Lukšič odgovarja, da je bilo ravno nasprotno. Regionalni kriterij je namreč omogočil, da se je prijavilo več projektov, tako da je "zadeve odprl, ne pa zaprl". Sicer pa je regionalna pokritost športnih objektov zelo dobra, dodaja.
