Da je končni prodajalec glavni "zaslužkar" na poti od pridelovalca do potrošnika, je v analizi, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, ugotovil Ekonomski institut pravne fakultete v Ljubljani (EIPF). Po pojasnilih direktorja instituta Franceta Križaniča so trgovci ob istem odstotku trgovske marže pri dražji surovini povečali svoj dobiček. "To jim običajno omogoča monopol, v tem primeru pa je to omogočila rast povpraševanja," je dejal na današnji predstavitvi študije v Ljubljani.
Kot pravi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je že pred časom napovedal boj proti inflaciji in ostro obsodil napovedana zvišanja cen trgovcev, je ugotovitev EIPF, da so trgovci glavni krivci za rast cen hrane in posledično inflacijo, pomembna. "Z analizo smo povedali, kdo si v verigi od pridelovalca do potrošnika odreže največji kos. Največji delež k dvigu cen in posledično k inflaciji je bil na strani trgovine," je poudaril Vizjak, ki zdaj pričakuje pojasnila trgovcev.
Vizjak je opozoril, da je oligopolistični položaj prodajalcev osnovnih življenjskih potrebščin, predvsem hrane, omogočil rast obsega trgovskih marž. "Cene proizvajalcev niso bistveno vplivale na rast harmoniziranega indeksa cen, ampak so celo upočasnjevale rast. Maloprodajne cene pa so ob višanju trgovskih marž prispevale k začetku inflacijske spirale ob ugodni gospodarski rasti v lanskem letu," je dejal.
Po Križaničevih besedah iz analize EIPF izhaja, da je inflacija, kakršna je bila do sredine letošnjega leta, predvsem posledica rasti cen hrane, tekočih goriv in električne energije oz. vode. Na povečanje cen hrane, pijač in tobačnih izdelkov v trgovini na drobno torej vpliva povečanje cen teh dobrin pri kmetih, iz uvoza in pri prehrambeni industriji, povečanje plač na zaposleno osebo, povečanje cen hrane na svetovnem trgu ter rast poslovnega izida pred plačilom obresti in davkov pri trgovcih. Najmočnejši pa je vpliv spreminjanja dohodkov potencialnih kupcev oz. vpliv konjunkture. Vpliv proizvajalcev na povečanje cen je manjši.
Analiza EIPF zajema obdobje od prve polovice lanskega do prve polovice letošnjega leta. Po Križaničevih besedah bo služila kot informacija, kako pomembno v danih razmerah vpliva rast plač na inflacijo, na padec standarda in na inflacijske pritiske.
V zvezi z nadaljnjimi napovedmi podražitev tudi s strani nekaterih proizvajalcev je Križanič dejal, da je razlog za take ukrepe iskati bodisi v tem, da je na nekem specifičnem trgu res prišlo do pomanjkanja dobrin bodisi da gre zaradi zmanjšanja kreditne dejavnosti za težave pri financiranju dejavnosti posameznih proizvajalcev.
Kljub napovedanim podražitvam pa Križanič pričakuje tudi pocenitve, predvsem pri avtomobilih in drugih trajnih dobrinah, zaradi zmanjšanja kreditne aktivnosti tudi na trgu nepremičnin. Inflacija v prihodnje po njegovih ocenah ne več tako velik problem kot doslej. "Naš glavni problem v prihodnje bosta brezposelnost in konkurenčnost," poudarja Križanič.
