V dosjeju SDV o britanskem zgodovinarju ruskega rodu Nikolaju Tolstoju, ki ga je v Arhivu RS našel raziskovalec Roman Leljak, se je znašel tudi slovenski tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, zadnje čase znan tudi kot politični aktivist strank LDS in Solidarnost. Udba oziroma SDV je zelo pozorno spremljala vse stike slovenskih zgodovinarjev in intelektualcev z britanskimi, zlasti z Noro Beloff in Nikolajem Tolstojem. V tem krogu je bil tudi Pirjevec, ki je živel v Trstu, vendar je imel dobre stike z jugoslovanskim komunističnim režimom, saj je predaval tudi v Ljubljani. A očitno mu niso povsem zaupali, saj je sodelavec Trn tudi njega pozorno spremljal in o njunih pogovorih poročal Udbi. Tako je med bivanjem v Trstu leta 1987, kjer se je srečal z britanskim zgodovinarjem Robertom Knightom, obiskal tudi Pirjevca, ki mu je takrat zaupal, da je ravno dobil profesuro na univerzi v Padovi, da gre v kratkem v Moskvo, nato pa še v Pariz in konec leta v Washington. Pirjevec se mu je pritoževal tudi glede poročanja Dela o dogajanju v Rusiji, češ da položaja ne poznajo dovolj dobro. Med skupnim obiskom na Radiu Trst pa je Pirjevec spraševal britanskega obveščevalca in zgodovinarja Williama Deakina o njegovem mnenju o knjigi Nore Beloff, kar se je zdelo Trnu zelo sumljivo. V zapisu SDV je med drugim zapisal, da je Pirjevčevo Zgodovino Rusije pred kratkim v intervjuju za beograjski Nin hvalil srbski zgodovinar in akademik Radovan Samardžić, zato je ugotavljal, »da ostaja nerešeno vprašanje narave njunih zvez in sploh plasmaja Pirjevca v opozicijskih krogih v Beogradu in ‘eventualnega ruskega repa'.«
Zgodovinarja Pirjevca smo zato vprašali, ali je morda sodeloval s kakšno sovjetsko obveščevalno službo ali s katero drugo tajno službo. Odgovoril nam je, da so ga v Ljubljani sumili, da ima »ameriški rep«, ker je s štipendijo Kennanovega sklada raziskoval v Washingtonu. Podobno je tudi v Moskvi raziskoval s štipendijo Sovjetske akademije znanosti in umetnosti, vendar takrat le v osrednji Leninovi biblioteki, šele pozneje tudi v arhivu Kominterne. Po isti logiki bi bil lahko tudi italijanski, nemški in britanski agent. Prav tako je zanikal, da bi bil opozicijsko usmerjen. Glede konkretnega dogodka se bežno spominja obiska britanskega zgodovinarja Roberta Knighta, izključuje pa, da bi bil tam tudi William Deakin, ki je bil tako markantna osebnost, da bi se ga gotovo spomnil. Kdo naj bi bil sodelavec Trn, ne ve, tudi ko smo ga seznanili z njegovo identiteto, se ni spomnil, ali je bil navzoč na srečanju. Identiteto Trna je razkril raziskovalec in publicist Igor Omerza v knjigi Veliki in dolgi pohod Nove revije. To kodno ime naj bi imel zgodovinar dr. Dušan Biber. Ta je to seveda zanikal, potrdil pa je, da se je z britanskimi zgodovinarji srečal štirikrat: dvakrat v Londonu, enkrat v Trstu in enkrat na Brdu pri Kranju. Prihodnjič bomo objavili, kaj je o teh njegovih obiskih izvedela Udba.