Rupel pisal Cerarju: EU meni, da Slovenija potrebuje discipliniranje in jo uvršča na Balkan

Najbolj pretresljivo je, menijo Rupel in prijatelji, "da se je to zgodilo Sloveniji potem, ko se je - skupaj z nekaterimi drugimi sosednimi ali bližnjimi državami - dve desetletji kar uspešno oddaljevala od jugoslovanskega modela." Od Cerarja pričakujejo, da bo sestavil vladno ekipo, ki bo razumela sporočilo Berlina in "bo proces vladanja vodila tako, da bomo na naslednji konferenci sedeli na evropski strani mize," pozivajo avtorji pisma.

Objavljamo pismo:

ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE RS
DR. MIRU CERARJU

info@mirocerar.si
1. septembra 2014

Spoštovani predsednik!

Konferenca o Zahodnem Balkanu, ki se je zgodila v Berlinu 28. avgusta 2014, bi morala - predvsem v  Sloveniji - zbuditi mnogo več pozornosti, kot je je. Pozorni, če ne celo zaskrbljeni, bi morali biti zaradi naslednjih realnih in simbolnih dejstev:

1.    Šlo naj bi za prvo v vrsti balkanskih konferenc, ki naj bi se sestajale letno med letoma 2014 in 2018;
2.    berlinska konferenca se je - verjetno zaradi opomina, da je Balkan sod smodnika - začela sto let po začetku prve svetovne vojne, končala pa naj bi se sto let po njenem koncu;
3.    udeleženci konference, ki jo je vodila najpomembnejša politična oseba v Evropi, Angela Merkel, so bili razdeljeni na gostitelje (Avstrija, Evropska komisija, Francija, Nemčija) in goste (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Slovenija in Srbija);
4.    konferenca je mednarodno javnost opozorila, da je treba v povabljenih državah in med njimi doseči »dodaten dejanski napredek« glede: sprave, glede vladnega vodenja (governance), obvladovanja korupcije in organiziranega kriminala, neodvisnosti pravosodja in upoštevanja opozicije...
5.    konferenca je - očitno vse povabljene - pozvala, naj se približajo merilom Evropske unije, za to pa so med drugim potrebni pluralistično medijsko prizorišče, neodvisni sindikati in gospodarstvo brez političnega vmešavanja;
6.    zaskrbljeni zaradi finančnih primanjkljajev so gostitelji konference priporočili tuja vlaganja, izvoz in konkurenčnost; razvoj energetike, transportnih povezav, akademsko in poklicno usposabljanje... in obljubili pomoč pri vsem tem.

Politični analitiki so po vsej priliki zmedeni zaradi vzporednic balkanske konference 2014-2018 s prvo svetovno vojno, v kateri so bili tako gostitelji kot gostje na nasprotnih straneh, in v kateri so se druga proti drugi bojevale celo povabljenke; opazovalci, ki imajo dober spomin, pa se bodo ob teh sporočilih spomnili konferenc iz leta 1991, npr. haaške konference, ki si je prizadevala preprečiti razpad Jugoslavije.

Za Slovenijo so to manj važne podrobnosti ob glavnem sporočilu konference, da Evropska unija Slovenije kljub njenemu članstvu in kljub temu, da je leta 2008 predsedovala EU, ne šteje za gostitelja, ampak za gosta, ki potrebuje pomoč, ki ga je potrebno disciplinirati ali navsezadnje uvrstiti v nekakšno novo balkansko ali celo jugoslovansko skupnost. Takšna koncentracija bi morda pripeljala do tega, da bi gostom balkanske konference namesto osmih (že v tem trenutku pa namesto dveh, hrvaškega in slovenskega) zadoščala en sam sedež v Evropskem svetu in eno samo komisarsko mesto.

Pri tem, da je tako rekoč nemogoče ugovarjati kritični diagnozi slovenskega položaja, zaradi katerega je razumljivo tudi discipliniranje, je najbolj pretresljivo, da se je to zgodilo Sloveniji potem, ko se je - skupaj z nekaterimi drugimi sosednimi ali bližnjimi državami - dve desetletji kar uspešno oddaljevala od jugoslovanskega modela.

Spoštovani predsednik, seveda razumemo, zakaj niste (če si seveda niste premislili) hoteli v svojo vlado sprejeti in v Evropsko komisijo poslati Alenke Bratušek, ki se je nedavno hvalila, kako je rešila suverenost Slovenije. Niste pa se spomnili spomladanske izjave Karla Erjavca o tem, da je Slovenija pripravljena posredovati med Rusijo in Evropsko unijo, pri čemer je ta izjava tako rekoč anticipirala ločitev Slovenije od Evropske unije. Izjava se ni ozirala na plebiscitarno vključitev in na več kot desetletno delovanje Slovenije v EU, ampak je lahkomiselno in neupravičeno umestila Slovenijo zunaj EU. Ponudba Slovenije za posrednika med EU in Rusijo je dokaz, da tisti, ki vodijo - in ki naj bi morda tudi v prihodnje vodili  - slovensko zunanjo politiko, ne vedo, za kaj v nji gre.

Čeprav smo najresneje zaskrbljeni zaradi opisanega dogajanja in glede prihodnosti države, tu podpisani, v civilni družbi dejavni državljani seveda ne moremo posegati v proces sestavljanja koalicije in vlade. V tem procesu Vam želimo čim več uspeha, pri tem pa skupaj s kritično javnostjo pričakujemo, da boste sestavili vladno ekipo, ki bo razumela sporočilo Berlina in bo proces vladanja vodila tako, da bomo na naslednji konferenci sedeli na evropski strani mize. Morda lahko organizatorjem balkanske konference predlagate, naj bo naslednje srečanje - ob pogoju, da bo imela Slovenija enak položaj kot Avstrija, Francija in Nemčija - v Ljubljani. Hrvaška pa bo že znala poskrbeti zase.

S spoštovanjem!

Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Borut Trekman, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Jože Rant, Matej Avbelj, Aleš Hojs, Janko Kos, Damjan Damjanovič, Ivan Štuhec, Matej Lahovnik