Kot je za STA zapisal dolgoletni vodja slovenske diplomacije, so bili za slovensko osamosvojitev pomembni slovenski vojaki, vendar Slovenija ne bi mogla postati samostojna in neodvisna država brez mednarodnega priznanja.
"Zanj smo se trudili na pogajanjih z evropsko trojko v Zagrebu, na Brionih in v Haagu. Za uspeh prizadevanj tedaj skromne slovenske diplomacije so bili seveda zaslužni naši politični prijatelji. Prvi med njimi je bil gotovo Hans-Dietrich Genscher, ki je bil režiser večine dogajanja na strani EU, v njej pa Nemčije," je poudaril Rupel.
Spomnil je, da je Genscher v času slovenskega osamosvajanja želel prileteti na Brnik, vendar mu Beograd tega ni pustil. "Prvič smo se tako z nemškim ministrom med vojno 1991 sestali v Beljaku. JLA nam je preprečila celo vožnjo z vlakom do Ljubljane. Genscher je menil, da je treba hitro ukrepati," je zapisal Rupel.
Kot je nadaljeval, je Genscherjevo ukrepanje, ki je Slovenijo postavilo v evropski prostor, prineslo določeno slavo tudi Evropi. "EU je bila - po Genscherjevi zaslugi - uspešna predvsem v zvezi s Slovenijo. Genscher je k sodelovanju pritegnil bistvene diplomate in pravnike EU: Roberta Badinterja in Petra Carringtona. Ta del zgodbe se je končal odlično za Slovenijo. Pol leta po izjavi od neodvisnosti smo bili že mednarodno priznana država," je poudaril Rupel.
Evropejci in Nemci se bodo sicer Genscherja po mnenju Rupla spominjali predvsem kot diplomata, ki je cefral železno zaveso. "Posrečil se mu je transport vzhodnih Nemcev iz Prage v Zahodno Nemčijo, nato padec Berlinskega zidu. Združeval je Nemce in Evropejce z obeh strani meje sovjetskega imperija."
Nekdanjega kolega se Rupel spominja tudi kot očarljivega sogovornika. "Njegovi obiski v Sloveniji so bili prelomni, predvsem pa so bili veseli."
"Bil je boter slovenske države pa tudi boter združevanja liberalnih in liberalcem bližnjih političnih skupin v Sloveniji," je še dodal Rupel.