primer Trenta Svet24.si

Zaslišane prve priče, Janša pravi, da gre za ...

supet-luna, sankt-peterburg Svet24.si

Zemlja bo za kratek čas dobila še eno luno

848456_280-yapi Necenzurirano

Na drugem tiru se zapleta: Turki v težavah, kaj ...

marta kos henri geaz emporium pl Reporter.si

Marta Kos s soprogom iz Švice že kupuje kostime ...

Timi Max Elšnik Ekipa

Elšnik s kreativno potezo ustvaril upanje: Njegov...

David Niven v filmu Očaranost (1948) Revija Stop

Gentleman klasičnega Hollywooda

acun ilicali Ekipa

Prvi mož Maribora se je še četrtič poročil, ...

Slovenija

Rupel: Arbitražni sporazum je maček v žaklju

Deli na:

Uslužbenec zunanjega ministrstva in bivši vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je za zagrebški tednik Globus ocenil, da je arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo maček v žaklju. Menil je tudi, da bo sedanji način reševanja vprašanja meje težko pripeljal do srečnega konca.

Uslužbenec zunanjega ministrstva in bivši vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je za zagrebški tednik Globus ocenil, da je arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo maček v žaklju. Menil je tudi, da bo sedanji način reševanja vprašanja meje težko pripeljal do srečnega konca.

"Arbitražni sporazum Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega dostopa do odprtega morja, temveč zgolj 'stik', kar je druga beseda za "služnost" oziroma "pravico prehoda", kar pomeni plovbo pod določenimi pogoji," je poudaril Rupel v pogovoru, ki ga je danes objavil Globus.

Kot je dodal, je strateški interes Slovenije dostop do mednarodnih voda, ki je v nasprotju s strateškim interesom Hrvaške, da Sloveniji onemogoči omenjeni dostop. "Menim, da je tako določena hrvaška strategija izraz hrvaške želje, da bo edini gospodar na slovanski strani Jadrana," je izjavil Rupel.

Ob tem je poudaril, da Slovenija na to ni pripravljena, ker je tudi sama pomorska država, kar izhaja iz njene zgodovine, iz zgodovine Trsta in Osimskih sporazumov.

Po njegovem mnenju arbitražni sporazum urejanje vprašanja meje prelaga za nekaj let in prelaga odgovornost vlade premiera Boruta Pahorja na njene naslednike in bodoče generacije Slovencev.

Rupel je hrvaški premierki Jadranki Kosor in predsedniku slovenske vlade Pahorju zaželel vse najboljše pri urejanju odprtih vprašanj, sicer pa dvomi, da bo njun način reševanja problemov pripeljal do srečnega konca, ker bosta državi "prišli v stanje kratkih rokov". Slovenija ne želi sprejeti površnih rešitev, ki bi lahko imele dolgotrajne posledice, je še dejal Rupel.

Ocenil je še, da bi kritični trenutek lahko napočil v času ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške z EU, ko bi lahko prišlo do razpisa referenduma o vstopu Hrvaške v EU. Menil je, da bi se to lahko zgodilo leta 2012.

"Predstavljajte si razpoloženje v Sloveniji, če bo jasno, da ni dostopa do odprtega morja! Če vprašanja meje do takrat ne bodo uredili, Hrvaška pa bo pred vrati EU, je bolje, da bi pozabili na omenjeno vprašanje in ga pustili ob strani," je izjavil Rupel.

Globus v najnovejši izdaji v ločenem članku piše tudi o "novi osi evropskega jugovzhoda", ter ocenjuje, da so na obzorju zavezništvo treh najmočnejših držav, Slovenije, Hrvaške in Srbije, ter še vrsta manjših regionalnih zavezništev. Ocenjuje, da so se odnosi med Slovenijo in Hrvaško izboljšali, njuni zgodovinski dogovori pa niso dali konkretnih rezultatov.