Rožej: Hvala bogu, da je tradicionalna družina v krizi

"Slovenija ne sme postati in obstati otok katolibanske skupnosti," je v vroči razpravi o družinskem zakoniku v DZ dejal poslanec Zares Vito Rožej. Mnenja se krešejo zlasti ob izenačevanju istospolne skupnosti z zakonsko zvezo. France Cukjati (SDS) meni, da je zmanjševanje pomena zakonske zveze v vladnem predlogu zakonika neustavno.

Kljub kompromisnemu predlogu koalicija in opozicija v razpravi o družinskem zakoniku ostajata vsaksebi glede izenačevanja istospolne skupnosti z zakonsko zvezo. Koalicija vztraja, da država ne sme posegati v izbiro posameznika, v kakšni skupnosti bo živel, opozicija pa napoveduje, da bo družino branila z vsemi sredstvi. SLS tudi z referendumom.

Poslanci tudi po skoraj treh urah drugega branja predloga družinskega zakonika ostajajo komaj pri tretjem členu zakonika, pri katerem želi SDS z dopolnilom določiti, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine.

V skladu s tem razprava poteka v smeri pomena družine in pričakovano glede pravnega izenačevanja istospolnih skupnosti z zakonsko zvezo moškega in ženske.

Minister za delo Ivan Svetlik je poudaril, da so za državo pomembne vse družine, vse skupnosti, vsi državljani, ne glede na to, ali so se namenili živeti v zakonski zvezi ali pa v neki drugi skupnosti. In teh državljanov, ki živijo v drugačnih skupnostih kot v tradicionalni družini, je po Svetlikovih besedah veliko. Nedopustno po njegovih besedah je, da bi te državljane postavljali v manj ugoden položaj, da bi jih diskriminirali.

France Cukjati (SDS) je spomnil, da je v dosedanjem zakonu pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, kar pa je vlada v novem predlogu izpustila. To je za SDS pomembno, ker pomeni edino povezavo med zakonsko zvezo in družino, kar pa je omenjeno tudi v ustavi. Sedaj po Cukjatijevih besedah vzpostavljamo negativno diskriminacijo zakonske zveze, prav zaradi privilegiranega položaja zunajzakonske skupnosti pa se številni pari ne poročijo. Pri spoštovanju zakonske zveze se začne demografska slika, opozarja Cukjati ter ocenjuje, da je ta pristop vlade sedaj neustaven.

Matevž Frangež (SD) ljubezen smatra za avtonomno polje posameznika, v katerega država ne sme drzniti posegati. To je po njegovem mnenju smiselno samo takrat, ko so zaradi narave takega odnosa ogrožene pravice enega ali drugega, zlasti otrok. Volja dveh oseb, da svoje življenje preživita v medsebojnem spoštovanju in ljubezni, bo ostala intimna in daleč od tega, kaj naj misli država ali družba, je prepričan Frangež, ki se sicer s kompromisom ne strinja. Je pa po njegovem mnenju razumljivo, da se z njim ne strinja opozicija, saj kompromis ne vsebuje "fašistoidne" predstave družine.

Ljubo Germič (LDS) je pojasnil zavzemanje LDS, da zakonik ne bi smel nikogar diskriminirati. Tudi na kompromise v LDS ne pristajajo, pri čemer je poslanec izpostavil pomen spoštovanja različnosti in tolerance. Ključno sporočilo zakonika po njegovih besedah je, da na enakopraven način ureja pravice otrok, ne glede na to, v kateri skupnosti živijo. Zakonik tudi v sklopu tretjega člena kaže na to, kakšen je odnos družbe do tega vprašanja. Rešitve govorijo o tem, da zakonik nikomur ne povzroča škode, niti tradicionalni družini, je prepričan Germič.

Vito Rožej (Zares) je poudaril, da se večina otrok rodi v zunajzakonskih skupnostih. Po njegovih besedah nikakor ni res, da izenačujejo družino z istospolno skupnostjo, res pa je, da pravno izenačujejo partnersko in zakonsko ter zunajzakonsko skupnost, razen v primeru posvojitve otrok. V ničemer zakonik ne diskriminira družine, temveč jo po Rožejevem prepričanju varuje, nikakor tudi ni res, da je družina v krizi. Res pa je, dodaja Rožej, da je v krizi tradicionalna družina in "hvala Bogu, da je tako, saj Slovenija ne sme postati in obstati otok katolibanske skupnosti".

SLS napoveduje, da bo pravice otrok in družino kot univerzalno vrednoto slovenske družbe branila z vsemi sredstvi, tudi z referendumom. Nekatere usmeritve v zakoniku, kar zadeva izenačevanje istospolnih zvez in zakonske zveze moškega in ženske, so za SLS nesprejemljive z vidika temeljnih pravic otrok in zaradi redefinicije pojma družine, poudarja vodja poslancev SLS Jakob Presečnik. Predsednik SLS Radovan Žerjav je dejal, da se "nekatere rešitve v DZ z nekaterih strani zagovarjajo do zadnje kaplje krvi", ki je pa narod noče. Gre za ideologijo, poudarja Žerjav.

Ministrstvo je sicer kompromisni predlog predlagalo zato, ker prvotni predlog ni imel dovolj podpore med poslanci. Predlog je sicer pridobil podporo SD, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, s tem pa morebiti izgubilo podporo LDS, obenem pa niti opozicija nanj ne pristaja.