Slovenija je bila pri izkoriščanju možnosti pridobivanja virov v EIB uspešna zlasti glede gradnje avtocest, financiranja investicij Luke Koper in deloma je bila uspešna tudi banka SID. Bistveno večje pa so bile možnosti zlasti tam, kjer se dejavnosti EIB vežejo na aktivnosti Evropske komisije, predvsem ko gre za financiranje lokalnih skupnosti prek strukturnih sredstev, je dejal Rop.
Slovenija je pred pol leta podpisala sporazum z EIB v višini pol milijarde evrov, ti pa se vežejo na tri milijarde evrov potenciala za investicije. "Gre za tri milijarde evrov skupnih investicij, ki se jih - upam - pripravlja," je dejal Rop.
Zdaj v EIB čakajo na slovensko vlado in ministrstvo za finance, da zaprosi za prvi del sredstev v višini 150 milijonov evrov, ki jih je po njegovih besedah mogoče dobiti takoj brez konkretnih projektov in po resnično ugodnih pogojih. "Takoj ko bodo zaprosili za ta denar, ga bo vlada dobila," je zagotovil. Na vprašanje, na kaj torej čaka vlada, pa je odgovoril, da ne ve.
Rop, ki se mu po treh letih na položaju podpredsednika EIB avgusta izteče mandat, ugotavlja, da se je v zadnjih letih pogled na Slovenijo spremenil na slabše. "Ko gledam na Slovenijo z distance, mi je žal, da se ji ni uspelo uspešneje spopasti z gospodarsko in finančno krizo," je dejal.
Kakovost in hitrost ukrepanja bosta po njegovih besedah ključni za nadaljnje ocenjevanje Slovenije v tujini, se zdaleč pa ne zadostni. Za zdaj sicer zunaj še vsi čakajo na to, ali bo Sloveniji uspelo izpeljati ukrepe, ki jih je vlada napovedala. V tem primeru sta ključni uspešna sanacija bančnega sistema in konsolidacija javnih financ, je dejal.
O privatizaciji Rop meni, da je lahko učinkovito sredstvo povečevanja učinkovitosti posameznih podjetij in bank, čeprav ima lahko tudi nasproten učinek. Sicer pa privatizacija sama po sebi ne rešuje temeljnih ekonomskih problemov in ne pomeni avtomatično hitrejše gospodarske rasti, je opozoril.
Konkretno o prodaji NKBM in NLB pa je ocenil, da bi lahko bila koristna, če bi imeli primerne strateške kupce, ki bi lahko zagotovili njun razvoj in seveda primerno kupnino. "Povsem nesmiselno pa je banki razprodati le zato, da bi lahko pokazali in dokazali, da nam je nekaj le uspelo privatizirati. Dejstvo pač je, da ta čas ni ravno najbolj ugoden za prodajo največjih bank," je opozoril.
Primer prodaje Mercatorja po njegovih besedah predstavlja mučno uro soočanja z realnostjo, da Slovenija ni osamljen otoček sredi oceana, ampak da smo sredi globalnega viharja. Ta zgodba nas predvsem uči, kam nas lahko pripelje netransparentno in pristransko vmešavanje politike v gospodarstvo, je dejal in dodal, da je žalostno nadaljevanje zgodbe, ki se je začela pred leti in se brez vmešavanja politike nedvomno ne bi končala tako, kot se je.