Premier Borut Pahor je za arbitražni sporazum o meji s Hrvaško zastavil svojo politično kariero. Ali je to naredila tudi njegova kolegica Jadranka Kosor? Njenega predhodnika Iva Sanaderja je že odneslo iz politike, pri čemer je v jezi popljuval evropsko politiko. Pred izzivi je tudi opozicija oziroma predsednik SDS Janez Janša, ki si ne more privoščiti politike v slogu populizma ljudske in nacionalne stranke. Janša sicer napoveduje referendum, a ga prepušča vladi.
Arbitražni sporazum bosta vladi podpisali, a po zadnji napovedih šele v drugi polovici novembra in ne že to sredo. Ne glede na nove manevre s tako imenovano interpretacijsko izjavo, ki bi jo podpisali ob prisotnosti švedskega predsedstva, si Hrvaška ne more privoščiti, da ga zaustavi že takoj na začetku in s slovenskih ramen prevzame odgovornost za propad.Drugače bi ne bilo napovedano tudi sodelovanje švedskega predsedstva ob podpisu. Sporazum Drnovšek-Račan pred osmimi leti ni imel take evropske in ameriške podpore, imel pa je podporo največje opozicijske stranke oziroma Janeza Janše.
Umika ni
Pahor in Kosorjeva sta se znašla pred velikim izzivom. V prihodnjih tednih bomo videli, koliko še sta pripravljena tvegati. Drugega izhoda nimata. Ivica Račan se je še lahko izmaknil, a je izgubil volitve. Njegov naslednik Ivo Sanader se ni mogel več kam umakniti in je pred poletjem odstopil. Umik Pahorja in Kosorjeve je zaradi mednarodne postavitve arbitraže in zadnje faze vključevanja Hrvaške v EU skoraj nemogoč. Zato ni presenetljivo mnenje dr. Rajka Pirnata, da lotevanje mejnega spora z arbitražo ni nujno.
Nereševanje bi z večjo gotovostjo pripeljalo do referenduma o vstopu Hrvaške v EU, ker bi lahko močno poslabšalo odnose med politiki, pa tudi med državljani sosednih držav. Strategija širitve EU bo morala upoštevati, da je mejni spor med Slovenijo in Hrvaško eden od lažjih mejnih sporov v regiji in da ima Hrvaška nerešeno vprašanje meje z BiH, s Črno goro in Srbijo.
Lahko Slovenija še enkrat ustavi pogajanja s Hrvaško, če se bo ta izogibala rešitvi mejnega vprašanja? Dr. Miha Pogačnik meni, da država članica lahko večkrat blokira državo, ki pristopa k EU, vse do konca procesa pristopa, nazadnje ob ratifikaciji v državnem zboru.
S pravnega vidika je torej mogoče pristop blokirati prav do konca, s političnega pa je to čedalje teže. »Dlje ko gredo pristopna pogajanja, večja škoda nastaja z njihovo blokado ter bolj močne in prepričljive razloge je treba navesti. Načeloma velja, da je blokada smiselna, če je čim prejšnja.«
VEČ V TISKANI IZDAJI