Anonimni prijavitelj Praprotniku očita, da 7. septembra 2010, ko ga je takratni predsednik Danilo Türk imenoval za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije ni izpolnjeval pogoja za zaposlitev. Za opravljanje te funkcije se zahteva »izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba«.
Iz tega sledi, če bi se zaposlil prvi dan po služenju vojaškega roka, bi pogoj delovnih izkušenj izpolnil šele maja ali junija leta 2011, kar je leto po tistem, ko je bil razpis za člane Komisije za preprečevanje korupcije. To je osem mesecev po tem, kot je bil Praprotnik imenovan in ko je že začel delati kot namestnik predsednika na KPK. »Mimogrede, tudi med majem 2001 in septembrom 2010 ni bil vseskozi zaposlen, sploh pa ne na delovnem mestu, za katerega se zahteva diploma s področja politologije, iz česar je tudi diplomiral.«V obrazložitvi pojasnjuje, da je Praprotnik ustrezno izobrazbo pridobil septembra 2000, ko je diplomiral, nato pa je do meseca aprila ali maja 2001 služil vojaški rok. V tem času je sicer pisal za revijo Slovenska vojska, ni pa v tem času opravljal dela, za katerega je zahtevana najmanj diploma. »Rok Praprotnik niti teoretično ne more izpolnjevati pogoja, da bi z diplomo 10 let opravljal delovne naloge, za katere se zahteva diploma, saj pred opravljeno diplomo ni mogel biti zaposlen na delovnem mestu, za katerega se zahteva diploma, po diplomi pa je vsaj do maja 2001 služil vojaški rok, ki ne more šteti med delovne izkušnje, sploh pa ne med tiste, za katere se zahteva diploma.«
Prijavitelj je prepričan, da je bilo imenovanje Praprotnika nezakonito, to pa naj bi vedeli tudi člani izbirne komisije, ki so jo sestavljali Etelka Korpič Horvat, Simona Habič, Katja Filipčič, Polona Kovač in Dušan Kumer ter predlagatelj Danilo Türk. »Ne gre samo za 'izrazito tveganje korupcije', ampak kar za očitno koruptivno dejanje z namenom pridobitve premoženjske in nepremoženjske koristi v obliki pridobitve zaposlitve za določen čas.«
V nadaljevanju spominja tudi, da so bili ostali razpisi prirejeni na način, da je lahko posameznik vnaprej točno napovedal, kdo jo bo zasedel. O tem je podrobneje 26. septembra 2011 že poročal Žurnal. »S tem obstaja utemeljen sum, da je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič kot zakoniti zastopnik oziroma predstavnik, ki je odgovoren za zaposlovanje v komisiji in za objavo razpisov, ravnal koruptivno, ko je zaposlil tri osebe, ki so navedene v zgornjem članku. Lahko, da so bili razpisi omenjeni v zgornjem članku transparentni in objektivni, vendar je to mogoče zgolj ob predpostavki, da je oseba, ki je napovedala izid razpisov, jasnovidna. Kaj je bolj verjetno (jasnovidnost ali prirejenost razpisov), naj presodi sama Komisija za preprečevanje korupcije.«
Odgovorov o Praprotnikovem delovnem stažu s komisije na Slovenskih novicah še niso prejeli, so se pa z Rokom Praprotnikom slišali po telefonu, vendar je želel, da dvajset minutni pogovor ostane »off the record«. V kratki izjavi je dejal: »Delovnih izkušenj, ki jih zahteva zakon sem imel več kot dovolj. In sicer že od leta 1996 naprej.«
Drugi odstavek sedmega člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se glasi:
Predsednik komisije in njegova namestnika morajo biti državljani Republike Slovenije, imeti morajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba, ter ne smejo biti pravnomočno obsojeni na kazen zapora.