Bivši višji tožilec Boštjan Penko je z nedavnim prehodom iz skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala v odvetništvo, kjer zastopa SCT, katere lastnika in vodjo Ivana Zidarja tožilci sumijo za več kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, povzročil še večji dvom o delovanju slovenskega pravosodja. Ljudje se sprašujejo, kdo jih ima za norca, če tožilci, ki morajo preganjati gospodarski kriminal, čez noč odvržejo tožilsko togo in začnejo zastopati osumljence. Vlada je v državni zbor vložila predlog zakona, s katerim bi tovrstne neposredne prehode tožilcev in sodnikov med odvetnike onemogočili, toda problem je, žal, veliko večji.
Veliko jih je Penkovo »zamenjavo strani« dojelo kot nemoralno, protizakonitosti pa mu ne moremo očitati, saj zakon o odvetništvu za zdaj neposrednega prehoda s sodniške ali tožilske funkcije med odvetnike ni onemogočal. V petem členu zgolj določa, da mora odvetnik odkloniti zastopanje, če je v isti stvari delal kot sodnik ali državni tožilec, policist ali uradna oseba v upravnem postopku. Penko sicer trdi, da to omejitev v celoti spoštuje ter SCT ali Ivana Zidarja kot odvetnik ne zastopa v nobeni zadevi, s katero se je ukvarjal, ko je bil tožilec. Med drugim zdaj zastopa SCT pri kazenski ovadbi, ki jo je naša največja gradbena družba vložila zoper večino članov uprave Darsa s Tomislavom Nemcem in predsednikom nadzornega sveta Darsa Francijem Slakom, in sicer v zvezi z izbiro italijanske družbe Vidoni pri gradnji predora Markovec na Primorskem. Tudi če Penkovo zagotovilo drži, pa je njegovo dejanje še zmanjšalo že tako precej majhno verodostojnost slovenskih tožilcev v javnosti. Le kako ne bi bilo tako, če se lahko ti v hipu od preganjalcev največjega gospodarskega kriminala prelevijo v zastopnike osumljencev.Dodaten dvom o zaupanju državnim organom je povzročil Aleksij Mužina, ki se je na novinarski konferenci pred nekaj tedni ob Penku pokazal kot pravni zastopnik SCT. Mužina je med odvetnike prestopil pred dvema letoma naravnost s položaja predsednika državne revizijske komisije, ki je v njegovem času (pred predsedovanjem je bil dolgoletni član te komisije) SCT in druge gradbene družbe obravnavala v številnih zadevah revizije postopkov javnih razpisov za gradnje. Skratka, človek, ki je prej na mestu visokega državnega uslužbenca SCT gledal pod prste, ga zdaj zastopa. Razjedanje pravne države, menijo mnogi.
Občutek poštenega sojenja
Vlada se je odzvala in na predlog pravosodnega ministrstva v državni zbor vložila predlog spremembe zakona o odvetništvu; nazadnje je na poslanskih klopeh ostal predlog, po katerem sodnik ali tožilec tri leta po prenehanju funkcije ne bi mogel postati odvetnik. Spremembe parlament za zdaj še ni sprejel, saj je bilo na izredni seji 28. Julija, na kateri so jo obravnavali, prisotnih premalo poslancev za sklepčnost. Po pojasnilih s pravosodnega ministrstva so sicer omejitev neposrednega prehajanja sodnikov in tožilcev med odvetnike predlagali zaradi zavarovanja ali zagotovitve varstva pravic po ustavi, saj imajo državljani pravico do poštenega sojenja. Pri tem, opozarjajo, ne gre le za to, da je sojenje dejansko pošteno, temveč za to, da mora imeti vsakdo, kdor se znajde v sodnem postopku, tudi občutek, da je sojenje res pošteno. »Naloga zakonodajalca je, da se z zakonsko ureditvijo ne le zagotovi pošteno sojenje, temveč da se z njo tudi izključi vse elemente, ki bi zbujali dvom o poštenosti (nepristranskosti) sojenja,« pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da je takšno stališče poudarilo tudi ustavno sodišče v ustavni odločbi izpred dveh let. Ker bi lahko dvom o poštenosti sojenja zbujale tudi okoliščine, da določeno osebo ali podjetje zastopa odvetnik, ki ga je pred tem obravnaval kot državni funkcionar ali uslužbenec (poleg opisane povezave med odvetnikom Mužino in SCT bi šlo lahko za bivše člane računskega sodišča, urada za varstvo konkurence, agencije za trg vrednostnih papirjev, državne pravobranilce, člane komisije za preprečevanje korupcije …), nas je zanimalo še stališče ministrstva, ali bi bilo smiselno neposredno prehajanje med odvetnike onemogočiti tudi njim. Po besedah ministra za pravosodje Lovra Šturma predlog zahteva tehten razmislek.
VEČ V TISKANI IZDAJI