Lani ob tem času sta si Boško Šrot in Igor Bavčar že poskušala razdeliti interesne sfere v slovenskem gospodarstvu. Šrotu bi kot pika na i v poslovnem imperiju Laškega pripadel Mercator, Bavčarju pa Petrol. Ta drzni načrt, ki je že na začetku spominjal na misijo nemogoče, se ne Šrotu ne Bavčarju ni izšel. Nasprotno, njuni preveliki apetiti bi lahko ogrozili izpeljavo menedžerskih odkupov obeh podjetij tako, kot sta si ga zamislila.
Bavčar je v nasprotju z javnimi zavezami ob prodaji Kadovega deleža v Mercatorju, češ da bo Istrabenz dolgoročni lastnik trgovske družbe, septembra lani začel lastniško izstopati iz »najboljšega soseda« in ga tako prepuščati Šrotu, na drugi strani je Istrabenz začel krepiti svoj lastniški delež v Petrolu. V največji naftni korporaciji so se Bavčarja obranili tako, da so objavili ponudbo za prevzem in nato postali tretjinski lastnik Istrabenza. Poskus, da bi Petrol prevzel večjo vlogo pri upravljanju Istrabenza, pa je na zadnji skupščini delničarjev prejšnji četrtek padel v vodo. Njihov predlog, da bi delničarji pred koncem mandata iz nadzornega sveta odpoklicali nedavno odstopljenega predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka in predsednika nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Damjana Mihevca, na skupščini ni dobil zadostne podpore. Podobno usodo je imel tudi predlog o imenovanju treh novih nadzornikov (po odstopu generalnega sekretarja Janševe vlade Boža Predaliča ostaja eno mesto v nadzornem svetu nezasedeno): Viktorja Barage, Andreja Bratoža in Janeza Grošlja.Petrol in Istrabenz spet narazen
Petrol tako še naprej kot največji delničar Istrabenza v njegovem nadzornem svetu nima svojega predstavnika, s čimer, kot so predlog po imenovanju novih nadzornikov utemeljevali v naši največji naftni korporaciji, jim je onemogočen aktivni nadzor nad vodenjem družbe. Zamenjavam v nadzornem svetu je nasprotoval Bavčar, ki je pred dvema tednoma v intervjuju za Reporter dejal, da ni nobenega razloga, da bi odpoklicali Toplaka in Mihevca, češ da svoje delo opravljata korektno. »Ob odstopu Boža Predaliča v nadzornem svetu ima Petrol možnost, da na skupščini izglasuje svojega človeka,« je menil Bavčar in ob tem pomenljivo pribil, da je nadzorni svet Petrola postavil jasno stališče, da v primeru, če Petrol ne bo dosegel upravljavskih možnosti v Istrabenzu, svoj tretjinski delež proda. Ob tem pa je pozabil dodati, da si želi tudi on prodati dobrih 17 odstotkov Petrolovih delnic, ki so trenutno v lasti Istrabenza. A po višji ceni kot jih delnice trenutno dosegajo na ljubljanski borzi. Najmanj za toliko denarja, za kolikor so jih kupili, k temu pa bi bilo treba prišteti še stroške financiranja. S prodajo deleža v Petrolu bi najbrž Bavčarju uspelo dokončno konsolidirati lastništvo v Istrabenzu oziroma do konca izpeljati menedžerski odkup podjetja. Glasovanje o novih nadzornikih na zadnji skupščini je pokazalo, da si Bavčar pravzaprav želi, da bi iz lastniške sestave Istrabenza izstopil Petrol. Na izpraznjeno mesto v nadzornem svetu namreč ni bila izvoljena članica Petrolove uprave Alenka Vrhovnik Težak, potrebne tričetrtinske podpore pa niso dobili tudi drugi predlogi za nove nadzornike. Razmerje sil – Bavčarjev tabor je imel več kot polovico glasov, Petrolov pa okrog 38 odstotkov – to ni omogočalo. Kompromisnega dogovora med obema taboroma glede nadzornikov pa ni bilo. Bavčarjeva uprava je namreč za izpraznjeno mesto, seveda tudi neuspešno, predlagala predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristijana Verbiča.
VEČ V TISKANI IZDAJI