Iskanje dokončnih rešitev mejnih sporov s sosedami je ključna naloga Hrvaške na poti v EU, opominja Evropska komisija v osnutku letošnjega poročila o slovenski sosedi. Napredek sicer izrecno ugotavlja le v primeru meje s Črno goro, v primeru BiH in Srbije navaja, da ni napredka, v primeru Slovenije pa previdno omenja septembrski politični dogovor.
Evropska komisija bo letno poročilo o napredku Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU objavila v sredo, hkrati z rednimi poročili o napredku drugih držav na poti v EU in s širitveno strategijo, in do takrat se lahko osnutek dokumenta, ki ga je pridobila STA, še spremeni.
Komisija v osnutku poročila opominja, da je iskanje dokončnih rešitev različnih odprtih dvostranskih vprašanj med Hrvaško in njenimi sosedami, še posebej glede reševanja mejnih sporov, "ključna prednostna naloga v pristopnem partnerstvu". Ob tem ugotavlja, da so ta prizadevanja "nestanovitna".
Vprašanje meje s Slovenijo je po ugotovitvah komisije zavrlo pogajanja Hrvaške z EU. "Mejni spor ostaja dvostransko vprašanje, ki ne bi smelo vplivati na pristopna pogajanja," meni komisija. Ob tem dodaja, da je sama kljub temu pomagala pri reševanju in ob pomoči predsedujočega tria EU utrla pot septembrskemu političnemu dogovoru.
Komisija je v delu poročila, ki se nanaša na reševanje vprašanja slovensko-hrvaške meje, zelo previdna in se ne opredeli do septembrskega dogovora, medtem ko v primeru reševanja meje Hrvaške in Črne gore ugotavlja "napredek" ter v primeru reševanja meje Hrvaške z BiH in Srbijo navaja, da ni "nikakršnega napredka".
Evropska komisija sicer ugotavlja, da je odprto vprašanje meje med Hrvaško in Slovenijo, še posebej "slovenska povezava dvostranskega vprašanja s pristopnimi pogajanji", vplivalo na odnose med sosedama. Kot vselej komisija v poročilu tudi tokrat opozarja, da so dobri sosedski odnosi v približevanju EU ključni.
V delu poročila, ki se nanaša na odnose med Hrvaško in Slovenijo, Evropska komisija tudi ugotavlja, da ni "nikakršnega napredka pri reševanju odprtih vprašanj, povezanih z Ljubljansko banko oziroma nasledstvenim sporazumom, konkretno glede deviznih depozitov.
Poleg težav zaradi spora s Slovenijo pa Evropska komisija omenja tudi zamude, za katere je odgovorna Hrvaška sama, ker pri nekaterih poglavjih ni napredovala v skladu z načrtom. Gre predvsem za odpiranje dveh poglavij - o pravosodju in temeljnih pravicah ter konkurenci - pa tudi za zapiranje poglavja o prometu.
Evropska komisija Hrvaško tudi posebej opozarja na sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, konkretno na probleme pri dostopu sodišča do pomembnih dokumentov, ki jih Haag zahteva v sojenjih proti Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču.
Ob tem se komisija sklicuje tudi na junijsko poročilo glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, ki je ugotovil, da je napredek pri hrvaški preiskavi manjkajočih dokumentov omejen, in da Hrvaška velike večine zahtevanih vojaških dokumentov še vedno ni predala sodišču.
Evropska komisija Hrvaško opozarja, da bo morala okrepiti prizadevanja na področju pravosodja in temeljnih pravic, še posebej glede neodvisnosti in učinkovitosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pravic manjšin, vključno z vračanjem beguncev, in sojenja vojnim zločincem. Tudi reforma javne uprave zahteva posebno pozornost.
Na splošno pa komisija ugotavlja, da se tehnična pogajanja Hrvaške z EU približujejo končni fazi. Komisija v letošnjem širitvenem svežnju ugotavlja, da bi kandidatka lahko pogajanja končala prihodnje leto, medtem ko je v lanskem pisalo, da bi jih lahko do konca letošnjega leta.
Trenutno Svet EU pripravlja pogajalska stališča za odprtje poglavij okolje, ribištvo ter zunanja, obrambna in varnostna politika, kjer ima sicer Slovenija določene vsebinske zadržke, in pogajalska stališča za zaprtje poglavij zaščita potrošnikov in zdravja, finančne storitve in energija.
Hrvaška je doslej odprla 28 in začasno zaprla 12 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Dejansko se pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno.