Bena bomo na prvenstvu pogrešali, povedati pa moram, da mi njegovo razmišljanje ni všeč in ga ne podpiram, o manjkajočem soigralcu Udrihu pravi Jaka Lakovič, kapetan slovenske košarkarske reprezentance. Naša reprezentanca ravno v teh dneh na svetovnem prvenstvu v Turčiji naskakuje svetovni košarkarski vrh. Po lanskem velikem uspehu in končnem četrtem mestu na evropskem prvenstvu na Poljskem so letošnji obeti za našo izbrano vrsto precejšnji. Le nekaj dni pred odhodom v Turčijo smo se o pričakovanju reprezentantov pogovorili z novopečenim kapetanom Lakovičem. Odkrito nam je spregovoril o stanju v izbrani vrsti, o časti, ki ga je doletela s prevzemom kapetanskega traku, pa tudi o napetostih, ki so pred prvenstvom nastale zaradi odhoda Bena Udriha. Reprezentančni dres je za našega sogovornika prava moralna obveza, reprezentanca pa bi po morala biti njegovih besedah za vse slovenske košarkarje kult.
Kako je Slovenija pripravljena na svetovno prvenstvo, ki se je začelo v Turčiji?Priprave so bile naporne. Odigrali smo veliko tekem, veliko smo prepotovali. Tekme so sicer vedno dobrodošle, ker je to najboljši trening. Res pa je tudi, da nam je zmanjkalo časa za prave treninge. K sreči smo v zadnjem tednu v Kranjski gori lahko dodelali še zadnje detajle v naših taktikah in »očistili« igro. V Turčiji bomo zato po mojem mnenju kar dobro pripravljeni.
Je bilo petnajst tekem med pripravami le nekoliko preveč?
Ni enoznačnega odgovora. Tolikšno število pripravljalnih tekem je po eni strani pozitiven dejavnik, čeprav lahko ima tudi negativne posledice. Ker veliko igramo, morda zmanjka kakšen kakovosten trening. Priprave za vsako veliko tekmovanje se razlikujejo od drugih, na koncu pa vsekakor šteje samo rezultat, ki ga dosežeš. Ta je edini odgovor, na vprašanje, ali so bile priprave dobre. Tako se tudi nabirajo izkušnje, ki pomagajo za naprej.
Pripravljalne tekme po rezultatih niso bile najboljše. Je bila to posledica še ne optimalne uigranosti ali izredno dolge sezone, ki vas je iz klubskih voda dejansko takoj pripeljala v reprezentanco?
Nasičenost sezone ne more biti razlog za slabše predstave. Vse reprezentance so postavljene v enake razmere. Razmerje med zmagami in porazi v pripravljalnem delu ni tako pomembno. Bolj pomembno se mi zdi, da smo na vsaki tekmi pokazali napredek v posameznih košarkarskih prvinah. Prikazovali smo čedalje boljšo igro in krepkejšo obrambo ter bili prodornejši. Nekaj tekem smo izgubili v zadnjih minutah. Napredek pa je bil iz tekme v tekmo očiten. S tem smo lahko zadovoljni.
Bi bilo morda za reprezentance – ne mislim samo na slovensko – pomembno, da bi bile dlje časa skupaj? Bi to pomagalo, da bi bile bolj uigrane?
Idealnega ni. Pomemben faktor so namreč vedno klubi. Današnja realnost je taka, da se reprezentance zbirajo približno dva meseca pred pomembnim tekmovanjem, ki potem traja štirinajst dni. Veliko boljše bi bilo, da bi si za reprezentanco vzeli malo več časa, a to žal ni izvedljivo. Glavno besedo imajo vedno klubi, ki finančno podpirajo igralce. Zato tudi zahtevajo stoodstotno angažiranost. O tem nima smisla razmišljati ali polemizirati, ker imajo tudi s tega vidika vse reprezentance enake razmere. Taka je pač relanost.
Letošnje svetovno prvenstvo ima za vas poseben pomen: nosili boste namreč kapetanski trak. Kako se počutite v tej vlogi, ki je za vas nova?
Biti kapetan slovenske reprezenance je zame predvsem velika čast. Prinaša pa tudi kar nekaj odgovornosti. Biti moraš vzor vsem reprezentantom, tudi pri malenkostih zunaj igrišča: kapetan si na primer ne sme dovoliti, da bi zamudil na kosilo. Hkrati pa mora ohraniti držo tudi na igrišču: ne sme nepremišljeno reagirati, mora imeti kapetanski imidž, pri vsaki stvari mora biti popolnoma prisoten. To je včasih utrudljivo, a to je kapetanska vloga. In jaz sem na to ponosen.
VEČ V TISKANI IZDAJI