Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) v primeru tožbe Matije Graha manipulira, je zapisal predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Peter Jančič. Kot navaja, DNS v odzivu na še nepravnomočno sodbo delovnega sodišča namreč izpušča "pomembna dejstva iz sodnega spora in dogajanj v uredništvu", s čimer zavaja javnost. Jančičeva izjava je dostopna na povezavi: www.znp.si
Po Jančičevem mnenju DNS podtika, da se je urednik odločil za ukrep, da ne podaljša Grahovega dopisniškega mandata na Dunaju in ga prerazporedi v zunanjepolitično redakcijo, z namenom, da bi novinarja sankcioniral za dva objavljena zapisa. Ob tem pa Jančič opozarja, da je iz razlage sodišča jasno razvidno, da je bil razlog "splošna slaba ocena dopisnikovega dela zaradi neupoštevanja kriterija objektivnosti pri obveščanju javnosti". Novinar se namreč ni držal načela, da mora korektno pridobivati in predstavljati tudi stališča tistih, katerih delo kritizira ali s katerimi se ne strinja, meni Jančič.
Ta ocena po njegovih navedbah temelji v izrecnih določbah programske zasnove časopisa Delo. Novinar je bil na pomanjkljivo obveščanje opozorjen in opozorjen je bil tudi, da je ravnanje, ko zaradi osebnih sporov zavrača komuniciranje s pomembnimi akterji, neprofesionalno, piše Jančič. Pri tem je vztrajal, uredništvu pa je to povzročalo težave, saj da so morali "dopisnikovo delo opravljati drugi novinarji iz Ljubljane".
Programska zasnova uredništva Dela namreč določa, da si Delo "prizadeva za verodostojno poročanje in ustvarjanje javnega mnenja. Pisanje mora biti objektivno uravnoteženo in potrjeno iz čim več možnih različnih, med sabo neodvisnih virov".
Kot so prepričani v ZNP, upravni odbor društva novinarjev do javnosti ravna nekorektno, ko zamolči, kaj je bil razlog urednikove odločitve, in navaja le mnenje novinarja, ki toži. Sicer pa je po navedbah Jančiča neresnična tudi argumentacija, ki jo uporablja upravni odbor DNS, da sta omenjena zapisa povsem nesporna z vidika programske zasnove Dela. V programski zasnovi med drugim piše, da imajo člani uredništva "sicer neodtujljivo pravico do življenjskih in svetovnonazorskih prepričanj, vendar jih ne smejo v svojih prispevkih vsiljevati bralcu".
O tem, ali sta bila zapisa kršitev kriterijev objektivnosti, uravnoteženosti in prepovedi vsiljevanja osebnih prepričanj novinarja bralcem, je po mnenju predsednika ZNP zagotovo mogoča resna strokovna razprava v okviru časopisne hiše Delo. Je pa takšna razprava nemogoča, če upravni odbor DNS zamolči, kakšna so pravila, ki jih določa programska zasnova največjega časopisa v državi, je še zapisal Jančič, katerega izjavo je soglasno potrdil tudi upravni svet ZNP.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) sicer menijo, da je nedopustno, da je sodišče zavestno spregledalo določbe zakona o medijih in ni izvedlo nobenih postopkov za preverjanje pavšalne ugotovitve takratnega odgovornega urednika Dela o neobjektivnosti dopisnikovih prispevkov. Društvo je v sredinem sporočilu za javnost ocenilo, da sodba nevarno posega v svobodo govora in novinarsko avtonomijo.
Kot je znano, je bil Grah, ki je zdaj novinar zunanjepolitične redakcije Dela, do avgusta 2004 Delov dopisnik z Dunaja. Aprila 2007 je od vodstva dobil negativno oceno dopisnikovanja. Takšna ocena je bila osnova za predčasni odpoklic in za poznejšo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Pravni pooblaščenec Graha je zoper časopisno družbo Delo zatem vložil tožbo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar je sodišče pred kratkim vse Grahove predloge v tožbi zavrnilo. Kot je med drugim zapisalo v sklepu, je na podlagi izpovedb zaslišanih prič Danila Slivnika, Petra Jančiča, Slavka Bogataja in Stojana Žitka kot tudi na podlagi pisne ocene odgovornega urednika ugotovilo, da je bil postopek ocenjevanja Grahovega dela izveden v skladu z določbami veljavnega pravilnika.
Repovž edini strokovnjak?
V Združenju novinarjev in
publicistov znova opozarjamo na aroganten odnos ministrice za kulturo
Majde Širca, ki je pri imenovanju ekspertne skupine za pripravo
predloga novel zakona o medijih in zakona o RTVS namerno obšla
Združenje novinarjev in publicistov. Kriterija za izbor članov komisije
naj bi bila njihova strokovnost na področju omenjene problematike in
relevantnost institucij, iz katerih prihajajo. Združenje novinarjev in
publicistov je organizacija, ki združuje strokovnjake, raziskovalce
medijev in medijske profesionalce na različnih področjih medijskega
ustvarjanja. Nesprejemljivo je torej, da v ekspertni komisiji ni
formalnega predstavnika našega združenja kot ena od dveh stanovskih
organizacij slovenskih novinarjev - poleg Društva novinarjev Slovenije,
katerega predsednik Gregor Repovž seveda je član ekspertne komisije.
Prepričani smo, da gre za diskriminacijo določene skupine novinarjev in
določenega dela strokovnih organizacij na področju medijev. Od vlade
združenje pričakuje pojasnila o formalni izobrazbi in strokovnih
referencah zdaj povabljenih. V Združenju menimo, da je ministrica, če
se sklicuje na stroko, dolžna zagotavljati strokovni nivo in
upoštevanje formalnih izobrazbenih kriterijev. Ekspertna skupina v
kateri je vrsta posameznikov brez visokošolske izobrazbe kaže nivo
strokovnosti, ki ga ponuja ministrstvo.
Na nesprejemljivi diskriminatorni odnos
ministrice za kulturo je naše združenje opozorilo že ob postopku izbire
generalnega direktorja direktorata za medije, ko je k sodelovanju
ministrica tudi na skrivaj povabila samo določene interesne skupine.
Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov je 20. marca na
ministrico naslovil dopis, v katerem smo jo obvestili, da želimo
sodelovati v ekspertni skupini za medijsko zakonodajo, 24. marca pa smo
o tem še posebej obvestili tudi predsednika vlade Boruta Pahorja. Na
naš poziv nista odgovorila ne ministrica ne predsednik vlade, čeprav je
slednji v svojih predvolilnih izjavah obljubljal konsenz pri
spreminjanju medijske zakonodaje.
Združenje novinarjev in publicistov bo o diskriminatornem ravnanju
ministrice za kulturo Majde Širca in vlade Boruta Pahorja obvestilo
domačo in tujo javnost ter organizacije, ki se ukvarjajo z mediji in
človekovimi pravicami v Sloveniji in v svetu.