Reporter Magazin: Vladimir - slovenski David Copperfield

Ena izmed skrivnosti je zagotovo publiki dobro znan trik žaganja telesa, ki pa ga Vladimir ni izvedel niti na asistentki niti na gostu iz publike, temveč kar sam s sabo. S čarobno umetnostjo, kot svoji dejavnosti rad reče Vladimir, saj se mu zdi ta izraz veliko primernejši kot denimo čarodejstvo, se ukvarja že skoraj štirideset let. Zanjo ga je v mladosti navdušil stric Fedja, tetin mož, ki mu je pokazal en sam preprost trik, nato je Vladimir že kot šestnajstleten fant začel osvajati nove in nove, dokler ni obvladal vseh štirinajst čarobniških principov. Med tedanjimi amaterskimi čarodeji je po izobraženosti zagotovo najbolj izstopal danes že pokojni duhovnik in legendarni čarodej Mirko Žerjav, vendar Vladimir ni bil nikoli njegov učenec: »Bila sva skorajda sodobnika, vendar vsak s svojo kariero čarodeja in svojim poklicem.«

Da Vladimir izstopa po svoji čarodejni dejavnosti dokazuje prejem nagrade na svetovnem kongresu čarodejev leta 1991. Ta je bila prvič doslej podeljena kakšnemu izmed čarodejev z območja nekdanje Jugoslavije, Vladimir pa jo je prejel za trik z radiem, ki je izginil pred publiko: »Za res odlično predstavo mi je prvi čestital čarodej David Copperfield, vsi drugi so mi šele potem, ko sem nagrado že prejel. Nekaj let kasneje je trik z izginulim radiem izvedel tudi Copperfield, seveda na svoj izvirni način.«

Na vprašanje, kakšni so sploh glavni razlogi za svetovno slavo čarodeja Davida Copperfielda, ki mu je uspelo ustvariti resnično izjemne iluzije, je Vladimir odgovoril, da je Copperfield tudi zanj izvrsten umetnik, četudi med poznavalci vendarle sploh ni tako priznan kot med publiko: »Sicer pa mi je vseeno, ali je boljši kot jaz. Še vedno se namreč tolažim, da je od mene starejši le deset dni, zato imam na voljo še vedno teh deset dni, da ga le dosežem,« se je nasmehnil Vladimir ter nam pojasnil glavne razloge za Copperfieldov veliki uspeh: »Vse njegove točke so kombinacija čarobnega in filmskega trika, poleg tega so njegove predstave povezane z veliki finančnimi vložki, kar je mogoče le v Ameriki. Ključ je tudi v izjemno dobrem marketingu. Vedeti je treba, da tako pri znanem Copperfieldovem triku z izginotjem letala kot tudi pri izginotju kipa svobode, ko so se tresla celo tla, publika ni bila realna. Da je bilo to mogoče, je bilo treba najprej zgraditi velikansko gledališče z velikimi kulisami, vse skupaj pa se je dogajalo z namenom, da se prikaže trik po televizijskih zaslonih.«

Ena izmed skrivnosti je zagotovo publiki dobro znan trik žaganja telesa, ki pa ga Vladimir ni izvedel niti na asistentki niti na gostu iz publike, temveč kar sam s sabo: »Ob tem ni dovolj, da le izvedeš trik, temveč ga je treba postaviti v neko zgodbo, s katero pritegneš radovednost publike. Tako sem odšel med publiko z namenom, da si izberem nekoga, ki ga bom hipnotiziral. Namesto tega sem jaz padel v hipnozo ter se nato v hipnozi prežagal na pol.« Pri svojih predstavah ne uporablja hipnoze, saj se mu zdi, da spada v medicino, ne pa tudi k čarobni umetnosti: »Z njo sem se ukvarjal na začetku kariere, a sem jo zaradi začetnih težav, saj še nisem znal dovolj tujih jezikov, opustil. Hipnoza v te namene je bolj marketinška raca; če te namreč pustijo na miru vsaj deset minut, bo hipnotično stanje le prešlo v navadno spanje.« Povsem drugačen pa je njegov odnos do telepatije, s katero se je prav tako začel ukvarjati v mladostnih letih, a vanjo še danes verjame: »Prvi poskus sem naredil s prijateljema, ki sta bila v ločenih prostorih. Ko mi je prvi zaupal črko, sem odšel do drugega in ga vprašal, če lahko pove, katero črko je imel prvi v mislih. Odgovoril mi je, da črko d, a v nekoliko nepopolni obliki, kar je bil pravilen odgovor, saj je prvi prijatelj imel v mislih črko o. Takrat sem spoznal, da telepatija zagotovo deluje.«

VEČ V DRUGI ŠTEVILKI NOVEGA REPORTER MAGAZINA, KI JE ŠE VEDNO NA PRODAJ PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV