Reporter Magazin: Smrt letnih časov

Letni časi so postali nepredvidljivi. Pomlad se začne prej, ptiči, ki naj bi jo naznanjali, so zmedeni in nezanesljivi, setveni koledar neuporaben. Kdor se ne prilagodi, izgubi. Narava izdaja račun za škodo, ki jo je povzročil človek.

Skoraj povsod v severni Evropi pomlad prihaja bolj zgodaj kot nekoč. V Veliki Britaniji je prvi pomladni dan enajst dni prej kot sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zgodnje pomladi postajajo čedalje bolj izrazit od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Leta 2001 so se prvi hrastovi listi pokazali šestega maja. Predlani pa že dvajsetega aprila, bolj zgodaj kot kdaj poprej. Nekateri znanilci pomladi se pojavljajo že od tri do štiri tedne prej kot v osemnajstem stoletju, ko so prvič začeli  opazovati te pojave. Bela mrtva kopriva začne cveteti kar petinpetdeset dni prej. V primerjavi z začetkom sedemdesetih let je leta 2000 oseminsedemdeset odstotkov rastlin in petinsedemdeset odstotkov sadežev ozelenelo oziroma dozorelo bolj zgodaj.

Zmedeni znanilci

V indijski državi Orisa je črnoglavi kobilar vedno veljal za znanilca pomladi. V vas je priletel januarja, kar je pomenilo začetek pomladi, in odletel marca, ko se je končala. Pred začetkom deževnega obdobja je povsod kar mrgolelo kačjih pastirjev. Štorklje so pristajale na vrhovih tamarind med festivalom, ki se je začel aprila oziroma maja in je tradicionalno pomenil začetek pridelovalnega leta. Ko so netopirji zgradili gnezda v svetem figovcu, je že dišalo po zimi.

Zadnje čase pa so znanilci letnih časov postali nezanesljivi. Kačji pastirji se zbirajo v gručah ne le pred dežjem, marveč tudi pozimi, ko je največja suša. Štorklja se pojavlja tudi v drugih obdobjih in črnoglavi kobilar ne poje le spomladi, marveč tudi poleti in med dežjem. Včasih je bilo šest letnih časov, ki so trajali po dva meseca. Zdaj sta le dva: kratko deževno obdobje in vroče, osem mesecev trajajoče poletje. Zima je postala le kratek prehodni čas, pomlad, jesen in čas rose pa so se skrčili na slab teden dni, zato se komajda opazijo. Starejši prebivalci obžalujejo, da ni več letnih časov, kot se jih spominjajo iz mladosti. Podnebje je drugačno, čudno; nihče ga ne razume in si ne upa napovedati, kaj bo prinesla prihodnost.

V tropih so bile razlike med letnimi časi vedno manjše kot v Evropi ali Severni Ameriki. Zdaj so meje še bolj zabrisane. V Vietnamu so čedalje pogostejše nevihte, doslej neobičajne za določeno obdobje: po navadi so se začele septembra in oktobra, zadnje čase lahko že marca ali aprila. V Nikaragvi se je vse obrnilo na glavo: poletje je postalo zima.

V mozambiški provinci Tete so do devetdesetih let minulega stoletja prebivalci sadili koruzo takoj po začetku deževne sezone, oktobra, marca pa so jo pobrali. Zdaj deževje pride pozneje, zato jo kasneje posadijo in raste manj časa. Ker je dež nestalen, vmes so celo obdobja suše, rastline med dežjem vzkalijo, v suši pa se posušijo. Vietnamski kmetje pripovedujejo, da so pred tridesetimi leti bila njihova polja poplavljena maja ali junija. Leta 2007 že februarja, leta 2008 pa aprila. Učinek je bil uničevalen. Riž namreč sadijo v poplavljena polja, v obeh omenjenih letih pa je mraz, ki je sledil prehitrim poplavam, uničil pridelek.

 Nekateri kmetje se prilagodijo. V zahodni Ugandi zaradi krajšega deževnega obdobja pridelujejo tisto, kar prej dozori, če si to lahko privoščijo. Včasih je bilo enostavno, ker so sejali so marca. Zdaj morajo sajenje ponoviti; uspeva samo sladki krompir. Do leta 1988 so imeli dve deževni obdobji, podnebje je bilo zanesljivo.

Sonce je, sonca ni

Za spremembe letnih časov je kriv nagib Zemlje. Njena os je nagnjena za 23,4 stopinje, zato sončni žarki padejo na različne dele Zemlje pod različnimi koti. Večji je vpadni kot, po večji površini se razprši sončna energija. 21. junija sončni žarki padajo pravokotno na severni povratnik. To je poletni solsticij, ko je na severni polobli poletje z visokimi temperaturami in najdaljšim dnem v letu. Takrat je južna polobla najdlje od Sonca, zato jo sončni žarki dosežejo pod največjim kotom. Kjer sončni žarki padajo pod kotom 30 stopinj (denimo v Južni Ameriki in Avstraliji, ko je pri nas poletje), se sončna svetloba razporedi čez enkrat večjo površino, kot če bi sončni žarki padali pravokotno na to območje. Takrat dobi južna polobla manj sončne energije in je tam zima.

Med kroženjem Zemlje okoli Sonca se kot, pod katerimž arki padajo na območja z najbolj zmernim podnebjem, vključno s Slovenijo, giblje od skoraj 60 do okoli 30 stopinj. To vpliva na temperaturo in dolžino dneva. V  teh predelih poznamo zato štiri letne čase. Na severni in južni tečaj padajo žarki pod največjim kotom ali ju sploh ne dosežejo (sta torej v senci). Zaradi nagiba Zemlje se sončni žarki nikoli ne dotaknejo Antarktike pozimi na severni polobli, ko se Arktika nastavlja soncu. Zato sta na tečajih le dva letna časa, polarni dan (pomlad in poletje) ter polarna noč (jesen in zima).

Blizu ekvatorja sončni žarki vse leto padajo na Zemljo pravokotno oziroma skoraj pod kotom 90 stopinj. Temperature so veliko bolj enakomerne kot drugje in dnevi so skoraj enako dolgi. Letni časi obstajajo, a njihove menjave ne narekuje Sonce, marveč drugi pojavi, kot so monsun, bližina morja in prisotnost deževnega pragozda ali puščave. To vpliva tudi na letne čase v predelih z zmerno klimo, vendar manj.

V tropih leto ni nujno razdeljeno v štiri sezone. Številna staroselska plemena v Avstraliji poznajo le dva letna časa: sušno in deževno obdobje. Drugi imajo štiri letne čase, tretji šest, četrti pet. Koledarji, ki temeljijo na več letnih časih, odsevajo ritem naravnega okolja. Ljudstvo D'harawal, ki živi v Botany Bayju, predelu Sydneyja, je leto vedno delilo na šest obdobij, odvisno od obnašanja živali in rastlin. Od januarja do februarja je bilo obdobje kenguruja, takrat jih je bilo prepovedano jesti. Avgust je bil čas med cvetenjem akacij in obdobjem, ko ptiči lirorepci postavijo hribčke, na katerih potem s plesom in oponašanjem različnih zvokov iz okolja privabljajo samice. Koncept štirih letnih časov so jim prinesli Britanci.

VEČ V DRUGI ŠTEVILKI NOVEGA REPORTER MAGAZINA, KI JE ŠE VEDNO NA PRODAJ PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV