Poldrugo leto pred volitvami se odpira prostor za novo stranko. Še nobena vlada doslej ni uživala tako nizke podpore javnosti kot sedanja, več kakor polovica anketiranih ne bi volila nobene sedanje stranke. Kljub temu sta ustanovitev nove stranke in njen nastop na volitvah zelo tvegano početje. Nobena dosedanja nova stranka se namreč ni dolgo obdržala na političnem prizorišču. Običajno so izginile po enem ali dveh mandatih. Stare stranke so preživele. In tega se najbrž zavedajo vsi politiki, ki jih v zadnjih mesecih pozivajo k novim zgodbam.
Še najmanj težav bi bilo z ustanovitvijo stranke. Treba bi bilo sklicati kongres, sprejeti program in statut, izbrati ime in sedež ter pridobiti dvesto polnoletnih državljanov, ki so se pripravljeni podpisati pod notarsko overovljeni zapisnik o ustanovitvi stranke. Na ustanovnem kongresu bi morali izbrati predsednika in tudi vodstvo stranke, pri tem bi morali upoštevati enakomerno zastopanost obeh spolov v organih stranke. Omenjeni favoriti s tem ne bi smeli imeti nikakršnih težav, saj uživajo precej veliko podporo javnosti. Še zlasti, če bi se nekateri med njimi povezali in stranko ustanovili skupaj. V skupni projekt bi lahko šli Lahovnik, Pezdir in Virant, medtem ko bi se Jankoviću težko pridružil kdo izmed njih, še teže pa on komu. Ljubljanski župan bi se lahko oprl na svojo listo v mestnem svetu ter četrtnih in krajevnih skupnosti, drugod po Sloveniji pa na strankarsko in civilnodružbeno infrastrukturo iz leve politične opcije. Podobna skupina bi lahko podprla tudi Janeza Potočnika. Lahovnik, Pezdir in Virant pa bi si organizacijsko pomagali z Zborom za republiko, Društvom za pravno državo in intelektualnim krogom za »resetiranje« Slovenije, ki je nastopil na nedavni okrogli mizi Inštituta Jožeta Pučnika (tam je poleg nekdanjega Janševega ministra za razvoj Žiga Turka nastopil tudi Marko Pavliha, še en izobčenec leve politične opcije). Nekoliko večje težave z ustanovitvijo stranko je imel odpadnik Desusa Franc Žnidaršič, ki mu je šele v drugo uspelo pridobiti dovolj članov za ustanovitev svoje stranke – Demokratične stranke dela in solidarnosti, saj nima toliko karizme kot omenjena peterica.
VEČ V DRUGI ŠTEVILKI NOVEGA REPORTER MAGAZINA, KI JE ŠE VEDNO NA PRODAJ PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV