Borut Pahor meni, da je arbitražni sporazum njegova mojstrovina, kritiki pa so po njegovem zgolj ljubosumni. A še pred nekaj leti slovenska levica možnost arbitraže označila za polomijo slovenske politike.
Začel se je prvi teden kampanje za uveljavitev že ratificiranega arbitražnega sporazuma in proti njemu. Tako pozicija kakor opozicija sta predlagali referendum, zato ne manjka tistih, ki menijo, da sta odgovornost s tem preložili na ramena volivcev. Morda tudi zaradi teh očitkov v kampanji ne bo oglasov, zgibank, zatlačenih v poštne nabiralnike, plakatov … Zato pa toliko več groženj kar z govorniških odrov na državnih proslavah. Prvi dan se je z njimi izkazal premier Pahor, ki za svoje, kot se je sam pohvalil, »remek delo« ko je bil čas za to, ni potreboval širšega soglasja, zdaj pa zahteva da opozicija in nasprotniki povedo, kaj je alternativa.Kljub razpisu referenduma so ustavnopravne dileme arbitraže, kot nam je pojasnil nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, ostale. Četudi bodo volivci Pahorjevo »remek delo« potrdili, bo gotovo sledila naknadna posredna presoja ustavnosti že ratificirane mednarodne pogodbe.
Arbitražni sporazum še enkrat pred ustavnim sodiščem
Miha Pogačnik, profesor mednarodnega prava na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, je v oceni odločbe ustavnega sodišča omenil, da bi bil zakon o ratifikaciji, izglasovan z navadno večino, sprejet na protiustaven način. Zato se lahko, je zapisal, sproži tudi naknadna posredna presoja ustavnosti že ratificirane mednarodne pogodbe preko presoje ustavnosti akta ratifikacije. Presojo ustavnosti, nam je pojasnil Pogačnik, lahko predlaga ne le opozicija, vlada ali predsednik države.
»Pod določenimi pogoji jo lahko uveljavljalo tudi državljani sami in razne interesne skupine, ki tako kot jaz menijo, da je sporazum slab. Seveda je dobro, da se to stori čim prej. Obdobje napetosti med obveznostjo države navzven in izvajanjem sporazuma v domačem pravnem sistemu bi moralo biti zaradi domnevne protiustavnosti sporazuma čim krajše. Če ga bodo na referendumu potrdili še Slovenci – in bodo imeli, kot že žalujemo za severno in zahodno mejo, potem res za kaj jokati – se ponuja možnost, da lahko ne le opozicija, temveč kdor koli, ki je po ustavi do tega upravičen, sanira modrost koalicijske politike in dela ljudstva. Zgodbe še ni konec.«
Zgodbe res še ni konec. V SDS pojasnjujejo, da zakona o ratifikaciji še ni mogoče izpodbijati na ustavnem sodišču, dokler ne začne veljati. Zahteva za referendumsko odločanje je namreč zadržala njegovo uveljavitev. Da zgodbe z referendumom še ne bo konec, v pogovoru za Reporter ugotavlja tudi Janez Čebulj, nekdanji predsednik ustavnega sodišča. »Referendum bo ustavnopravne dileme le pometel pod preprogo. Prej ali slej bodo spet prišle na dan.«
VEČ V TISKANI IZDAJI