Več kot dve desetletji prizadevanja dedičev Avgusta Praprotnika, enega izmed najvplivnejših in najbogatejših Slovencev med obema vojnama, ki so ga v vojnem času, 20. februarja 1942, ustrelili člani tedanje partizanske Varnostno-obveščevalne službe (VOS), je deloma poplačano. Avgust Praprotnik (rojen 5. oktobra 1891) je rehabilitiran, saj je okrožno sodišče v Ljubljani 13. junija letos ugodilo zahtevi njegove vnukinje Alenke Kleindienst po obnovi kazenskega postopka.
Z ugoditvijo zahteve je bila razveljavljena krivična odločba okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 13.decembra 1945. Z njo je bilo namesto njegovim dedičem odvzeto premoženje že tri leta pokojnemu (!) Praprotniku, kar je bilo že takrat v nasprotju s pravnimi načeli civiliziranih narodov. Rok Kleindienst, pravnuk Avgusta Praprotnika, se sprašuje: »Se lahko po 23 letih nenormalnega upiranje državnih organov povračilu nacionaliziranega premoženja zakonitim dedičem pustimo presenetiti in lahko pričakujemo pravično vračilo po drugi svetovni vojni zaplenjenega premoženja?«
V pojasnilu sklepa senata okrožnega sodišča v Ljubljani, v katerem so bili okrožna sodnica svetnica Polona Herman kot predsednica, okrožni sodnik svetnik Zvjezdan Radonjić kot poročevalec in okrožni sodnik svetnik Gorazd Fabjančič kot član, je zapisano, da je vložena zahteva utemeljena. Pri tem so se člani senata sklicevali na odločbo Ustavnega sodišča RS, izdano 12. marca 1998. Iz nje izhaja, da je bil 28. člen zakona o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK) zaradi določanja, da se lahko kar z odločitvijo upravnega organa, ne pa v okviru kazenskega postopka, s katerim bi bila zagotovljena vsaj temeljna jamstva poštenega sojenja, razglasi posamezne osebe za vojne zločince oziroma narodne sovražnike, v nasprotju s temeljnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi. Kot še ugotavlja senat, iz odločbe US izhaja, da »imajo osebe, ki so bile na ta način po krivem obsojene, pravico do moralne rehabilitacije, ki jo lahko dosežejo v postopku obnove po 416. členu Zakona o kazenskem postopku, prav tako pa imajo tudi pravico, da se njim oziroma njihovim pravnim naslednikom povrne zaplenjeno premoženje.«
Na podlagi takšnega sklepa so dediči še isti mesec (junija letos) predlagali obnovo postopka pred Upravnim sodiščem RS. Prepričani so, da bi morala biti po doseženi Praprotnikovi rehabilitaciji drugačna tudi odločitev upravnega sodišča o 5613 delnicah Kranjske industrijske družbe, d. d. Te delnice bi morale biti zajete v aktivi bilance Prometnega zavoda premoga (PZP), katerega glavni lastnik je postal Praprotnik, ter vrnjene upravičencem z odškodnino. Ob tem se velja vprašati, kot opozarja Rok Kleindienst, kako bo tokrat odločilo upravno sodišče ter njegova sodnica Mira Dobravec Jalen: »Kot članica senata upravnega sodišča je junija 2013 že odločila negativno, zdaj pa je, ʻseveda popolnoma naključnoʼ ponovno odločevalec v isti zadevi.«
