Po Pahorjevih besedah je bila v pogovorih s predstavniki Evropske komisije sicer izpostavljena njihova drugačna ocena, češ da bi bila nujna temeljitejša reforma. "Ko bomo in če bomo oblikovali novo vlado, bomo to vprašanje temeljito pregledali in preučili," napoveduje.
Vendar pa so, kot je opozoril, na podlagi dosedanjih analiz prepričani, da bo za vzdržnost pokojninskega sistema v naslednjem mandatu primerna modernizacija sistema. "Zato ne načrtujemo sprememb pogojev za upokojevanje, temveč niz spodbud za samostojno odločanje tistih, ki bi tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev želeli nadaljevati z delovno aktivnostjo," je pojasnil Pahor.
Anton Rop iz SD, ki sodeluje v delovni skupini za pripravo koalicijske pogodbe in je bil minister za delo v času večletne priprave zdaj veljavne pokojninske reforme, je na vprašanje STA o predlaganih rešitvah dejal, da v SD menijo, da je treba modernizirati zlasti drugi steber, torej dodatno pokojninsko zavarovanje. V tega naj bi se vključilo precej več zaposlenih, ki naj bi plačevali večje premije.
V naslednjem obdobju bo po njegovih besedah treba tudi izboljšati položaj upokojenk in upokojencev z najnižjimi pokojninami. V SD menijo, da je treba minimalno pokojnino dvigniti, še prej pa preučiti, za koliko, kdaj, v katerih razredih in s kakšno dinamiko.
Glede dodatnih sredstev za upokojence oz. za njihovo zdravstveno varstvo pa SD predlaga, da bi jih bilo možno zagotoviti v okviru prenosa sredstev Kapitalske družbe na Zavod za pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Po Ropovih besedah so potrebna sredstva za dodatne zdravstvene programe za upokojence, zlasti za dolgotrajno nego.
Rop, ki je bil minister za delo, družino in socialne zadeve v času, ko se je pripravljala zdaj veljavna pokojninska reforma, v državnem zboru sprejeta decembra 1999, pravi, da takrat ne bi mogli narediti "popolnoma ničesar, če se ne bi dogovorili s socialnimi partnerji."
Opozarja pa, da je takrat šlo za "reformo, težke, dolgoročno naravnane ukrepe, ki so dejansko zaostrili pogoje upokojevanja in razmerij, zato smo potrebovali zelo širok konsenz". Toda zdaj v SD predlagajo spremembe, ki ne bodo "nikomur ničesar zaostrile in nikomur poslabšale položaja".
Med pomembnimi zakonskimi predpisi na pokojninskem področju pa je tudi novela pokojninskega zakona, ki je začela veljati julija 2005 in je uvedla nov način usklajevanja pokojnin s plačami, ki še vedno velja. Njen namen je bilo doslednejše usklajevanje pokojnin z rastjo plač dvakrat letno, novembra in februarja. V skladu z novelo se pokojnine novembra uskladijo za toliko odstotkov, za kolikor bi mesečno povprečje plač v obdobju od januarja do septembra tekočega leta presegalo povprečje plač za preteklo leto. Pri naslednji uskladitvi pokojnin v februarju naslednjega leta pa se opravi poračun uskladitve glede na celoten porast povprečnih plač za vseh 12 mesecev preteklega leta v primerjavi s povprečjem za leto pred tem.
Stranke, ki bodo sodelovale v koalicijskih pogovorih, napovedujejo, da bodo k osnutku koalicijske pogodbe predlagale vrsto konkretnih predlogov. V DeSUS bo osnutek pogodbe natančno pregledala pogajalska skupina, predsednik stranke Karl Erjavec pa ocenjuje, da so področja, ki DeSUS še posebej zanimajo, preveč ohlapno zapisana. Zato bodo, kar se tiče izboljšanja položaja upokojencev, zahtevali bolj konkretno definicijo in natančno opredelitev, je za STA pojasnil Erjavec.
Po njegovih besedah je ena od zahtev DeSUS, da pokojnine v primerjavi s plačami ne bodo več padale. Spomnil je, da se razmerje med povprečnimi plačami in pokojninami slabša v škodo pokojnin. Tako po zadnjih statističnih podatkih ZPIZ povprečna neto pokojnina z varstvenim dodatkom znaša le še 60,8 odstotka povprečne neto plače.
V stranki se, kot je dejal, zavzemajo tudi za to, da se tistim, ki prejemajo nizko pokojnino, pa imajo polno delovno dobo, pokojnina zviša. Prispevki v pokojninsko blagajno so bili namreč vplačani in ne gre za socialne transferje, je opozoril. "Nesprejemljivo je, da upokojenec, ki ima polno delovno dobo, ne dobi niti toliko, da pokrije bivanje v domu za starejše," je poudaril Erjavec.
Glede vprašanja, ali usklajevati pokojnine z neto ali bruto plačami, pa Erjavec opozarja, da usklajevanje z bruto plačami, kot med drugim zahteva Zveza društev upokojencev Slovenije, ni nujno vedno najbolj ugodna formula. Po njegovih besedah bo treba zato preučiti, kateri način bi bil najboljši. Meni pa, da se morajo v primeru gospodarske rasti ustrezno povečevati tudi pokojnine.
