Referendum o RTV
Za 12. december je razpisan referendum o zakonu o RTV, ki ga je sprejel parlament oz. poslanci tranz. levice. Sedanji vladi so trn v peti nekateri kritični novinarji in uredniki na RTV. Večinoma gre za novinarje, ki so na nacionalni televiziji že veliko let in so si sčasoma izoblikovali določeno avtonomijo, nekateri so tudi sodelovali že pri osamosvojitvi Slovenije in jim ni čisto vseeno, kaj se z našo državo dogaja. Trenutna oblast je sicer že postavila svoje ljudi na vsa ključna mesta na RTV-ju. ( generalni direktor, programski svet, direktor radia…).
Želijo pa si popolne kontrole in povsem provladno nacionalno televizijo. Ker bi bile zamenjave kritičnih novinarjev in nekaterih urednikov le preveč očitne, tudi pred zunanjim svetom, želijo to speljati pod krinko sprememb in reorganizacije, ki ju prinaša novi zakon. Da je temu res tako je priznal celo Andrej Magajna, ki je nedavno izstopil iz poslanske skupine SD, vendar kljub temu ostal podpornik vlade. Tudi sestava novega sveta zavoda je predvidena tako, da ga bo lahko obvladovala trenutna politika, delno preko parlamenta, kjer imajo večino, delno preko predsednika republike, delno pa preko nekaterih skupin civilne družbe, ki so jih z zakonom priviligirali, ker so na njihovi strani.
To je eden izmed političnih ciljev tega zakona, ki naj bi bil sicer nepolitičen. V resnici pa večje politizacije televizije še nismo imeli, vsaj ne v zadnjih 20 letih. Drugi cilj je zopet čisto političen, to pa je, da bi nekaterim neavtohtonim manjšinam zagotovili posebne oddaje. Gre za neavtohtone manjšine, katerih člani prihajajo iz nekdanjih republik bivše SFRJ. Kitajci, Nemci, Angleži, Američani itd. ki živijo pri nas pravice do oddaj v svojem jeziku ne bodo imeli in se bodo morali še naprej zadovoljiti s svojimi satelitskimi kanali, kar je očiten dokaz, da gre za politično potezo, katere namen je, da bi si zagotovili podporo določenih skupin ljudi, v prid vladajoče elite. Pod krinko t.i. multikulturalizma pa se želi tudi čim bolj vračati Slovenijo na Balkan.
Referendumi in neposredna demokracija
Naša ustava predvideva mešanico neposredne in predstavniške demokracije. Neposredna demokracija se vrši predvsem preko referendumov. Ta inštrument se je sicer do sedaj neupravičeno premalo uporabljal, kajti z uporabo inštrumentov neposredne demokracije je možno zaustaviti marsikatero slabo potezo oblasti. Neposredna demokracija ima po naši ustavi vlogo, da krepi kontrolo ljudstva nad dejanji vlade in parlamenta. Sedanja vlada in elita, ki sprejema izjemno slabe odločitve na račun ljudi, seveda hoče čim bolj očrniti vlogo referendumov. Z ljudmi skuša manipulirati češ, da so referendumi dragi pa so dejansko pljunek v morje, nasproti temu kakšno škodo dela s svojim početjem vlada. Prav zaradi tega tudi niso hoteli sprejeti predloga opozicije, da bi imeli poseben referendumski dan, kjer bi odločali o vseh vprašanjih, ki so predlagana za referendumsko odločanje. Takšna praksa je v razvitih demokracijah običajna, pri nas pa se zavrača in to izključno zaradi interesa vladajoče elite.
Z uporabo inštrumenta referenduma je mogoče omejiti oblastno samovoljo in omejiti škodo, ki iz tega izhaja. Zaradi tega upam, da se ljudje, ki so kritični in teh je sedaj velika večina, ne bodo pustili zapeljati, češ naj se ne udeležijo ''dragega referenduma'', ampak, da bomo državljanke in državljani s skupnimi močmi pokazali vladi, da njihova samovolja vendarle ni neomejena. Gre za pomembno vprašanje ali bomo pustili absolutno kontrolo vladi nad javno televizijo. Vzeti nam namreč hočejo, dostop do kritičnih informacij.
