Poslanci SDS in SNS so vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji. Zakonu nasprotujejo tudi v SLS, medtem ko ga v koalicijskih strankah podpirajo. Tako v koaliciji kot tudi na MNZ pa napovedujejo, da bodo referendumu nasprotovali pred ustavnim sodiščem.
Pod zahtevo za razpis referenduma se je podpisalo skupaj 31 poslancev SDS in SNS, predlagano referendumsko vprašanje pa se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 8. marca 2010?"
Kot je na današnji novinarski konferenci, ki je potekala tik po vložitvi referendumske zahteve, povedal poslanec SDS Grims, je trditev vlade, da sprejeti zakon ne bo imel finančnih posledic, smešna. Spomnil je, da je bilo ob izdaji manj kot 4000 začasnih odločb za časa notranjega ministra Rada Bohinca v proračunu v ta namen zagotovljenih več kot 30 milijonov evrov.
Sporna je po njegovem tudi nejasnost zakona, ki dopušča izjemno veliko prostora za diskrecijo upravnega organa, pristojnega za izdajanje odločb. Bistvena novost je ta, da so pri naštevanju pogojev, ki jih je moral izpolnjevati prosilec (da so ga s Slovenijo vezale ekonomske, socialne, sorodstvene in različne druge vezi) veznik spremenili v "ali". S tem pa se, meni Grims, odpira "zelo širok prostor".
Prav tako ni v noveli dovolj preciziran pojem neprekinjenega stalnega prebivanja. Iz sprejetega zakona je zato po Grimsovih besedah "očitno, da bo v določenih primerih zanesljivo prišlo do primerov, ko se za čisto celotno obdobje sploh ne bo ugotavljalo dejanskega stalnega prebivanja".
Poslanec SDS vidi posebno spornost zakona še v vprašanju vrednot, ki jih prinaša. Zaradi raztegljivih formulacij in možnosti uveljavljanja pravic po tem zakonu s strani agresorjev se bo namreč po Grimsovih napovedih zgodilo, da bo posameznik, ki si je pravočasno uredil status in imel pozitiven odnos do Slovenije, diskriminiran v odnosu do nekoga, ki je Slovenijo morebiti celo napadel z orožjem in "bo sedaj za to svoje delo nagrajen".
Zakon tako pomeni "razprodajo temeljnih vrednot, na katerih je ustanovljena država Slovenija" in grobo žalitev vseh, ki so gradili samostojno Slovenijo, meni Grims.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Goran Klemenčič je vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma ocenil kot pričakovano. Ker menijo, da na to temo ne more biti referenduma, mu bodo nasprotovali pred ustavnim sodiščem, je napovedal.
"Bilo je absolutno in povsem pričakovano in bi me razočarali, če tega ne bi storili. Tako kot bi mi razočarali njih in vse ostale, če ne bi trdili - in menimo, da imamo prav -, da referenduma na to temo ne more biti," se je na vložitev referendumske zahteve odzval Klemenčič.
Kot je poudaril, referenduma o tem, da bi zanikali odločbo ustavnega sodišča, ne more biti. Na pomisleke o velikih finančnih posledicah novele pa je odvrnil, da nanje odgovarja tako kot že leto in pol, "da so to neumnosti". Pred letom in pol so govorili isto, v tem času se ni nič spremenilo, je dodal.
V koalicijskih strankah zakon zagovarjajo, o referendumu pa bo očitno presojalo tudi ustavno sodišče. Socialni demokrati so tako prepričani, da so pri sprejemanju odločitev glede vračanja pravic izbrisanim v celoti upoštevali odločitve ustavnega sodišča. Nad potezo opozicije niso presenečeni in soglašajo, da se za mnenje o možnem referendumskem vprašanju vpraša ustavno sodišče, so sporočili s službe SD za odnose z javnostmi.
V Zaresu so predlog za razpis zakonodajnega referenduma ocenili za nekorektnega, nepotrebnega in popolnoma nesmiselnega. Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je za STA ocenila, da mora zakonitost referenduma preučiti ustavno sodišče. Izrazila pa je upanje, da bo šlo tokrat brez procesnih napak, ki so se pojavile v času priprav na referendum leta 2004.
Pri zakonu o izbrisanih gre za to, da je treba realizirati ustavno odločbo, je za STA povedal predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec. V stranki so zato zakon tudi podprli, kakšna bo usoda referenduma, pa bo jasno v postopku, pravi Erjavec. "Zaenkrat je preuranjeno kar koli komentirati," je dejal Erjavec.
V SLS svojih podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o izbrisanih niso prispevali, ker menijo, da je v tem trenutku mnogo pomembnih vprašanj, ki jih je potrebno reševati, in ne vse pozornosti namenjati tej temi, je za STA dejal vodja strankine poslanske skupine Jakob Presečnik. Spomnil je, da so noveli zakona v SLS ves čas nasprotovali in so se tudi sami ves čas zavzemali za ustavni zakon.
Zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih je po mnenju LDS "nedostojna demokratične Slovenije". "Da si opozicijski SNS in SDS demokracijo razlagata po svoje, nas ne preseneča, da pa si na sebi lasten način razlagata odločbe najvišjega sodnega organa v državi, pa presega meje dopustnega," so zapisali. Sprejet zakon namreč po njihovi oceni celovito ureja perečo problematiko in status izbrisanih.
Na današnji izredni seji je sicer o noveli zakona razpravljal tudi državni svet, ki je s 15 glasovi za in 16 glasovi proti zavrnil predlog veta.