Predsednik SDS Janez Janša je bil danes kritičen do napovedi vladne koalicije, da predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu ne bo. Kot je poudaril, referendum gotovo bo, če ne predhodni pa naknadni, koalicija pa za tako odločitev v presoji ustavnega sodišča ni dobila političnega argumenta, kvečjemu dodatno težavo.
Janša namreč meni, da je mnenje ustavnega sodišča, v katerem je v torek presodilo, da je arbitražni sporazum v skladu z ustavo, "unikum", saj ob tem "izrecno dopušča možnost, da bo rezultat arbitražnega sodišča neustaven". To bi se po njegovi oceni zgodilo v primeru, če bi bil rezultat v nasprotju s temeljno ustavno listino (TUL), torej če Sloveniji ne bi zagotovil teritorialnega dostopa do odprtega morja.
Sodišče namreč v mnenju govori o tem, da sporazum samo vzpostavlja mehanizme za mirno rešitev spora o meji, v obrazložitvi pa opozarja na možnost, da bi izvršitev razsodbe arbitražnega sodišča lahko zahtevala spremembo TUL in ustave ter zakonov, ki sedaj določajo teritorij države, kar bi pomenilo poseg v ozemeljsko celovitost in nedeljivost države, je dejal Janša na novinarski konferenci.
Tak sporazum nato ustavno sodišče razglaša za ustavno, je pristavil, "vladna koalicija pa napoveduje, da bo sporazum, ki posledično nalaga Sloveniji celo spremembo ustave in temeljne ustavne listine v delu, kjer ta določa meje in je za te spremembe potrebna dvotretjinska večina, sprejela tako brez posvetovalnega referenduma kot s povsem navadno večino" v parlamentu. Takšno ravnanje bo imelo dejanske škodljive posledice, razen če se to ne prepreči z instrumenti, ki jih ima ustava, je dodal.
Te škodljive posledice bi se po oceni Janše lahko razmeroma zgodaj preprečile s posvetovalnim referendumom. Poudaril je tudi, da je večji del opozicije že v preteklosti izrazil pripravljenost - tudi on sam je javno in premieru na štiri oči obljubil -, da bodo izid predhodnega posvetovalnega referenduma spoštovali, če bodo na njem volivce vprašali, ali so za sporazum ali proti njemu.
Pri tem ni želel konkretno odgovoriti, ali bodo v SDS v primeru, če ne bo predhodnega referenduma, vztrajali na naknadnem. Dejal je le, da bodo verjetno vložili zahtevo za njegov sklic. Tudi če ne bi, pa je siguren, da bo do referenduma prišlo, saj bo pobudo za sklic dal kdo drug. Referendum pa je po njegovem mnenju treba čimprej sklicati, saj "bomo le na ta način vedeli, kje smo". Predhodni referendum pa je edina pot, da se izognemo naknadnemu, je dodal.
Ustavno sodišče je bilo po oceni Janše v izreku v posameznih točkah v neskladju "s samim seboj in z obrazložitvijo". V izreku tako navaja, da je TUL trajni in neusahljivi vir državnosti, v 63. točki obrazložitve pa dopušča možnost, da bi izvršitev razsodbe ustavnega sodišča lahko pomenila neskladje s TUL in s 4. členom ustave o ozemeljsko enotni in nedeljivi državi.
"Zato ne drži trditev v izreku, da sporazum samo vzpostavlja mehanizme za mirno rešitev mejnega spora. Arbitražnemu sodišču daje zlasti pristojnost, da potek meje začrta, s tem določi teritorij obeh držav, in lahko glede na obveznost odločitve v 7. členu tega sporazuma poseže tudi v TUL in samo ustavo," je pojasnil.
Taka razsodba je po oceni Janše unikum, saj gre ustavno presojo, sprto samo s seboj. Ustavno sodišče je tako "dopustilo sprejem akta, ki povzroča morebitno ozemeljsko deljivost teritorija, ki je po zatrjevanju te iste odločbe ustavnega sodišča ustavna materija in je seveda ta teritorij nesporno slovenski". S tem spodbija načelo, da Slovenija ne more imeti manj teritorija, kot ga je imela v bivši državi in dopušča možnost, da ga bo imela manj. Nato pa poziva k spremembi ustave in TUL še pred odločitvijo arbitražnega sodišča, je dodal.
"Glavo v pesek" pa je ustavno sodišče po oceni Janše potisnilo z ugotovitvijo, da se ne more spuščati v to, ali bo rezultat sporazuma neustaven ali ne, saj odloča le o ustavnosti procedure, ki je v skladu z ustavo, s tem pa tudi sporazum. Kot nasproten primer je navedel referendum o zakonu o odvetniških tarifah, ko ga je ustavno sodišče ustavilo ravno zaradi možnosti neustavnih posledic. "Ni razloga, da procedura ne bi bila protiustavna vedno takrat, kadar povzroča neustavne posledice," je poudaril in dodal, da to dejstvo doslej ni bilo nikoli sporno. Zaradi vsega naštetega je zanj mnenje sodišča o arbitražnem sporazumu "najbolj protisloven akt", ki ga je sprejelo.
Petkovega sestanka, ki ga je glede postopka ratifikacije arbitražnega sporazuma oziroma referenduma s predsedniki parlamentarnih strank danes sklical premier Borut Pahor, pa se bo verjetno udeležil. Kot je še povedal na novinarski konferenci, bo na njem jasno povedal, da bi ga morali sklicati pred podpisom arbitražnega sporazuma. Če bi bil prej, bi namreč v sporazumu pisalo, da morajo arbitri določiti teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem in "ne zgolj stik in služnostno pot", kar zdaj piše v sporazumu, je dodal.