Poslanke in poslanci so s 44 glasovi za in 28 proti sklenili, da bodo zahtevo za razpis referenduma o izbrisanih posredovali ustavnemu sodišču. To bo presodilo, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.
Novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji je državni zbor sprejel 8. marca, z njo pa naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Novela ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.
Poslanci SDS in SNS pa so vložili zahtevo, da o zakonu odločajo državljani na zakonodajnem referendumu. Menijo, da je zakon utemeljen na neresničnih podatkih, da ne bo imel finančnih posledic, saj so prepričani, da bo predstavljal podlago za izplačevanje odškodnin izbrisanim.
Koalicijski poslanci pa so nato vložili predlog, naj državni zbor zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Prepričani so, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča.
Matični odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je v sredo državnemu zboru sklenil predlagati, da referendumsko zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Kot je danes v imenu predlagatelja pojasnil poslanec SD Miran Potrč, bi že odlog uveljavitve zakona, kaj šele njegova zavrnitev na referendumu, pomenil nadaljevanje neustavnega stanja v nedogled.
Predlog, da državni zbor referendumsko zahtevo posreduje v presojo ustavnemu sodišču, v celoti podpira tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Vsako zavlačevanje ureditve položaja izbrisanih bi namreč pomenilo nadaljevanje protiustavnega stanja, na kar je izrecno opozorilo tudi ustavno sodišče, je opozorila.
Zakon je po besedah Kresalove edina prava možna pot za ureditev statusa izbrisanih, referendum, na katerem bi večina odločala o pravicah manjšine, pa bi bil protiustaven. "Čas je, da zapremo boleče poglavje slovenske zgodovine in se dvignemo nad raven populističnega nabiranja točk," je poslance pozvala ministrica Kresalova.
V poslanski razpravi so podporo ustavni presoji napovedovali v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer so menili, da bi bilo referendumsko odločanje o človekovih pravicah izbrisanih protiustavno. V opoziciji pa so bili po drugi strani prepričani, da bi morali o tako pomembnem vprašanju odločati državljani. Po njihovem mnenju bo zakon podlaga za izplačevanje odškodnin in podeljevanje državljanstev, do statusa pa naj bi bili upravičeni tudi "agresorji in špekulanti".
Za poslansko skupino SD je nedopustno "na državljanke in državljane prelagati odgovornost za tako pomembno vprašanje, kot je varovanje človekovih pravic manjšine", kot je dejala Majda Potrata. Spomnila je na referendumsko odločanje leta 2004, ko se je pokazalo, "kaj se zgodi, če politika prepusti neko delikatno vprašanje, ki zadeva človekove pravice, v presojo večini, ki do te manjšine ne čuti empatij".
Opozorila je tudi, da bo s tem zakonom popravljena krivica tistim, ki bodo vložili prošnje, torej gre za izrazito individualno obravnavo. Zato zakon ne bo prinesel odškodnin, "nobenih nebuloz, o katerih je mogoče slišati kar naprej zato, da bi se nestrpnost do te skupine ljudi, ki jim je bila storjena krivica, samo še utrjevala".
Tudi v poslanski skupini Zaresa so prepričani, da bi vsako zavlačevanje pri uveljavitvi zakona pomenilo tudi zavlačevanje protiustavnega stanja, je dejal Franco Juri. Zato menijo, da bi bil referendum, ki ga predlagajo v SDS in SNS, protiustaven. Juri ob tem poudarja, da poslanci za takšno mnenje sicer niso kvalificirani, da pa "obstaja ustavno določena ustanova, ki je za to kvalificirana in to je ustavno sodišče".
Poslanec Zaresa tudi poudarja, da zakon ne predvideva izplačila odškodnin in pridobitve državljanstva, "kot to neprestano in zavajajoče ponavlja opozicija". Dejal je tudi, da je sprejeti zakon bistveno bolj restriktiven od zahteve ustavnega sodišča, saj predvideva posamično obravnavo vsakega primera.
Poslanec DeSUS Anton Urh je napovedal, da v poslanski skupini podpirajo sklep odbora za notranjo politiko, da DZ referendumsko zahtevo posreduje ustavnemu sodišču. Kot je poudaril, je skrajni čas, da država popravi storjene krivice. Predlagatelji pa se po njegovem mnenju obnašajo razsipniško, saj želijo davkoplačevalcem naprtiti še stroške referenduma.
Zakon nikomur ničesar ne podarja, meni Urh. Izjave predlagateljev o milijonskih odškodninah, ki naj bi jih prejeli špekulanti, pa so po njegovih besedah populistično zavajanje.
Tudi Anton Anderlič (LDS) je prepričan, da bi z odložitvijo zakona nastale protiustavne posledice, zato bodo poslanci LDS predlog za ustavno presojo podprli. Glede na dosedanje odločbe ustavnega sodišča Anderlič pričakuje, da referenduma ne bo in "bomo to poglavje dokončno zaprli".
Kot še meni poslanec, je po 18 letih skrajni čas, da država popravi krivice, ki se ne bi smele nikoli zgoditi. Tudi on je opozoril, da zakon ne bo podlaga za izplačevanje odškodnin in pridobivanje državljanstva.
Branko Grims (SDS) pa je v predstavitvi stališč poslanskih skupin vnovič poudaril, da je zakon utemeljen na laži, da ta ne bo imel finančnih posledic. Kot je poudaril, bodo veliko stale že same odločbe, omenil pa je tudi brezplačno pravno pomoč, ki jo utegnejo uporabiti izbrisani in bi bila prav tako strošek davkoplačevalcev.
Tudi skrajšani postopek pri sprejemanju zakona je bil po Grimsovem mnenju neutemeljen. Glede referenduma pa je poudaril, da je ta ena temeljnih človekovih pravic. Vsakič, ko ustavno sodišče odreče pravico do referenduma, posredno omeji človekove pravice vsem državljanom, je še dejal Grims.
Poslanec SLS Gvido Kres pa je pojasnil, da v SLS niso med podpisniki zahteve za razpis referenduma, saj so prepričani, da je v tem trenutku treba reševati mnogo bolj pereča vprašanja.
Vseskozi pa so mnenja, da je treba problem izbrisanih reševati individualno, na podlagi ustavnega zakona. "Zato pričakujemo, da bodo avtorji zakona z gospo ministrico na čelu odstopili s svojih položajev, če se bo izkazalo, da bodo glavni učinki sprejetega zakona rešeni odškodninski zahtevki," je dejal Kres.
Miran Györek (SNS) pa je prepričan, da so bili pri sprejemanju zakona kršeni poslovniški pogoji. Trditve notranjega ministrstva, da zakon ne bo imel finančnih posledic za državni proračun, so namreč po njegovem mnenju neresnične, "takšna laž pa predstavlja grobo kršitev poslovnika DZ".
"Preprečevati ustavno zagotovljeno pravico odločanja na referendumu, torej predati tako pomembna vprašanja v odločanje slovenskemu ljudstvu, predstavlja nerazumno kršenje pravic Slovenk in Slovencev, da ne rečem kar kakšno hujše narodno izdajstvo," je še dejal Györek.