Vlada se je za pripravo rebalansa odločila potem, ko se je izkazalo, da se napovedi o gospodarski rasti ne bodo uresničile. Medtem ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji še ob sprejemanju proračuna za leto 2013 napovedoval skromno rast, pa se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) po zadnjih izračunih letos znižal za 2,4 odstotka.
Vlada Alenke Bratušek, ki je v DZ zaprisegla marca, je kmalu tudi ugotovila, da so nekateri proračunski odhodki s sprejetim proračunom načrtovani nerealno oz. sploh niso načrtovani. Proračunski primanjkljaj se tako iz meseca v mesec poglablja in z dobre 1,1 milijarde evrov že konec maja presegel načrtovanega za celo leto.
Junija je tako vlada predstavila novo predlog, s katerim se je odrekla načrtovanemu znižanju proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke že v letu 2013. Z rebalansom je primanjkljaj predviden pri 4,4 odstotka BDP, kar je 1,6 odstotne točke več od doslej načrtovanega. A po zagotovilih državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar je tudi to še skladno s primanjkljajem, predvidenem v programu stabilnosti, ki ga je morala Slovenija poslati v Bruselj.
V preteklem tednu so se s predlaganim rebalansom že seznanila delovna telesa državnega zbora, vsako s postavkami s svojega področja. V ponedeljek ga bo kot matično delovno telo v celoti vzel pod drobnogled še odbor DZ za finance in monetarno politiko, ki se bo ob tem opredelil do vloženih dopolnil, lahko pa pripravil tudi svoja.
Seja DZ se bo začela v torek, poslanci pa bodo imeli na klopeh predlog, s katerim se za letos načrtovani proračunski prihodki znižujejo za 527 milijonov evrov na slabih 8,1 milijarde evrov. Ob tem se bo letos v državno blagajno steklo za 290 milijonov evrov manj davkov, pa čeprav se je s 1. julijem zvišal davek na dodano vrednost, vlada pa je upoštevala že tudi načrtovano uvedbo davka na loterijske srečke ter zvišanje sodnih taks in letne dajatve za motorna vozila.
Opazneje, namreč za 258 milijonov evrov, se v primerjavi s sprejetim proračunom zmanjšujejo tudi prejeta sredstva iz evropskega proračuna. Znižanje je posledica dejstva, da je prejšnja vlada sredstva na tej postavki načrtovala preveč optimistično, poleg tega pri izvajanju nekaterih projektov prihaja do težav. Slovenija naj bi letos počrpala za skoraj 1,2 milijarde evrov evropskih sredstev, kar je sicer še vedno več kot v preteklih letih.
Ob tem na GZS opozarjajo, da bo krčenje lastnih in posledično EU sredstev za javne infrastrukturne investicije zavrlo načelno obljubljeno oživitev trga investicij. Kot ocenjujejo, črpanje 1,2 milijarde evrov strukturnih sredstev brez temeljitih vsebinskih posegov v pripravo projektov in njihovo učinkovito izvajanje ne bo uresničljivo.
Dodatna sredstva je treba z rebalansom zagotoviti predvsem za plače in pokojnine. Čeprav je upoštevala varčevalne ukrepe, ki so bili dogovorjeni s sindikati, je vlada zagotovila več denarja za plače zaposlenih v javnem sektorju, za isti namen se povečujejo tudi transferji javnim zavodom, ki bodo poleg tega dobili tudi nekaj več denarja za posamezne programe, ki so bili načrtovani v prenizkih zneskih.
S sprejetim proračunom so nerealno načrtovana tudi sredstva za prenos v pokojninsko blagajno ter za servisiranje javnega dolga: za pokojnine bo na voljo 144 milijonov evrov dodatnih sredstev, za poplačilo dolga pa 122 milijonov evrov. "Ne vem, kaj so načrtovali pri pokojninah, morda znižanje; mi se za to nismo odločili," je zvišanje transferjev v pokojninsko blagajno komentirala premierka.
Za sanacijo bančnega sistema preko slabe banke je v rebalansu predvidenih 1,2 milijarde evrov za dokapitalizacije, kar je približno 300 milijonov evrov več, kot pa je vlada še spomladi predvidela v programu stabilnosti. Do 200 milijonov evrov pa bo imela država na voljo za primer, da bo morala kateremu od podjetij v težavah priskočiti na pomoč z dokapitalizacijo.
Skupni obseg odhodkov iz proračuna se tako zvišuje za 10,5 milijona evrov na 9,6 milijarde evrov.
Med ministrstvi bosta dodatnih sredstev deležni le finančno (320 milijonov evrov) in notranje (33 milijonov evrov); prvo zaradi večjega obsega sredstev za plače, pokojnine in odplačevanje dolga, drugo pa zaradi prevzema področja javne uprave od pravosodnega ministrstva. Poleg tega se 164 milijonov evrov namenja tudi za ministrstvo za kulturo, ki je bilo ponovno ustanovljeno letos, posledično se zmanjšujejo proračunske postavke ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Vsem ostalim ministrstvom se sredstva z rebalansom zmanjšujejo. Za po nekaj več kot 80 milijonov evrov se zmanjšujejo sredstva za ministrstvi za kmetijstvo in okolje ter za infrastrukturo in prostor, za 62 milijonov gospodarskemu ministrstvu ter za blizu 60 milijonov evro ministrstvu za pravosodje. Ministrstvo za zdravje bo dobilo 21 milijonov evrov manj, za zunanje zadeve pa je 11 milijonov evro manj.
Vlada sicer z rebalansom zasleduje tri poglavitne cilje: konsolidacijo javnih financ, sanacijo bančnega sistema in razdolžitev podjetij ter izboljšanje korporativnega upravljanja s postopnim umikom države iz gospodarstva.