Realnost slovenskih univerz: Prazne predavalnice, brezposelni diplomanti

Pred leti je bila diploma skoraj jamstvo zaposlitev, zdaj je med brezposelnimi več kot 9.000 tisoč ljudi z najmanj visokošolsko izobrazbo. Po prvem roku prijav kandidatov za vpis v prvi letnik so na mnogih fakultetah in visokih šolah znova velike razlike med številom razpisnih mest in prijav. Hkrati postaja vprašljivo izvajanje bolonjske reforme, saj vlada še vedno ni zagotovila denarja za peti letnik študija v prihajajočem študijskem letu.

Pri prijavah kandidatov na visoke šole in fakultete so precej velike razlike med slovenskimi univerzami. Na Univerzi v Ljubljani se je na skupaj razpisanih 13.653 študentskih mest prijavilo 12.810 kandidatov, torej bi zasedenih 93 odstotkov prostih mest za vpisa v prvi letnik študija. Medtem se je za 7.511 razpisanih mest na Univerzi v Mariboru prijavilo zgolj 5.132 kandidatov, tako bi imeli zasedenih 68 odstotkov prostih mest za študij.

Univerza na Primorskem je nekje vmes z razpisanimi 2.070 mesti za prvi letnik in prijavljenimi 1.658 kandidati, zasedli bi 80 odstotkov prostih mest. Univerza v Novi Gorici je povsem druga kategorija, saj je razpisala le 260 prostih mest, prijavilo pa se je le 72 kandidatov.

Toda pri zgornjih številkah gre le za povprečje, na vseh univerzah so programi z bistveno večjim zanimanjem za vpis in tudi taki, za katere skoraj ni povpraševanja. Poleg tega je zanimanje za vpis na izredni študij v prvem prijavnem roku praviloma zanemarljivo glede na prosta mesta, ker se skušajo kandidati »prebiti« na redni študij, da ne bi plačevali šolnine. To možnost bodo imeli še v drugem in tretjem prijavnem roku, toda ne pri najbolj zaželenem programu.

Predšolska vzgoja na vrhu
Na Univerzi v Ljubljani (UL) se je na Ekonomsko fakulteto za univerzitetni program poslovne in ekonomske šole prijavilo 551 kandidatov na 550 razpisnih mest za redni študij, za program visoke poslovne šole pa 400 kandidatov na 350 razpisnih mest.

Med programi na UL , kjer je prijavljenih za redni študij bistveno več od razpisanih mest, je arhitektura, kjer se je za 133 mest prijavilo 357 kandidatov, športno treniranje (140 prijav za 40 mest), medicina (508 kandidatov za 220 mest), zdravstvena nega (212 prijav za 80 mest), predšolska vzgoja (235 prijav za 60 mest), laboratorijska zobna protetika (137 prijav za 30 mest), dramska igra (104 prijave za 12 mest), fizioterapija (146 prijav za 55 mest) …

Med najmanj zaželenimi študiji so teologija (9 prijav za 60 mest), proizvodnja tekstilij in oblačil (10 prijav na 100 mest), fizikalna merilna tehnika (3 prijave na 60 mest), primerjalno jezikoslovje (5 prijav za 50 mest), zahodnoslovanski študiji (nič prijav za 30 mest), geologija (15 prijav za 60 mest), metalurške tehnologije (8 prijav za 50 mest), lesarstvo (11 prijav za 45 mest), latinski jezik, književnost in kultura (3 prijave za 20 mest).

VEČ V TISKANI IZDAJI