Lahko ste oblečeni v prikupno gotsko lolito – nič zato, če ste moški –, morda predstavljate sadomazohistično vampirko, punk princeso ali porcelanasto punčko z videzom polomljenih končin. Nihče vas ne bo začudeno gledal, saj se boste v Harajuku popolnoma zlili z ekscentrično množico japonske mladeži.
Kdor je že bil v Tokiu, je verjetno takoj ugotovil, da govorimo o razvpiti tokijski modni meki mladih ekscentrikov v okrožju Šibuja. Sloves Harajuka kot japonskega centra najbolj skrajnih, resnično čudaških najstniških kultur in modnih stilov, se je razširil po vsem svetu.
Pleme Harajuku
Nekateri pravijo, da je Harajuku postal živahno središče in zbirališče mladih sredi 60. let prejšnjega stoletja, natančneje v olimpijskem letu 1964. Množice mladih so se zgrinjale v Harajuku, saj so želele videti ali celo srečati zvezde športnega sveta, ki so prenočevale v bližini centra Harajuka. Poleg tega so se v Harajuku, tik pred vhodom v park Jojogi, začeli zbirati mladi, premožni in z modo obsedeni najstniki, ki so kmalu postali znani pod imenom »pleme Harajuku«. Za tradicionalno, konservativno Japonsko so bili mladi, divji in čudaški v svojem videzu in obnašanju. Govorice o teh čudakih so se kmalu razširile, tako da so vsi, ki so se čutili drugačne ali pa so taki želeli biti, začeli prihajati v Harajuku, kjer so se počutili sprejete in razumljene.
V 80. letih prejšnjega stoletja se je Harajuku razvcetel, saj je postal modno središče odbite najstniške mode in zatočišče raznovrstnih subkultur. V dveh glavnih ulicah, ki vodita skozi Harajuku, Takešita in Omotesando, so zrasle manjše in večje trgovine z modnimi, nenavadnimi oblekami in modnimi dodatki. Poleg tega pa so se na ulice Harajuka, ki so bile ob koncih tedna zaprte za promet, zgrinjali mladi ulični umetniki, ki jih je medse sprejela od nazadnjaške japonske družbe pozabljena, čudaška mladina. Tudi danes lahko na ulicah Harajuka poslušate, gledate in občudujete raznovrstne ulične umetnike, glasbene skupine, plesalce, pevce, imitatorje, zabavljače in vse tiste, ki želijo biti opaženi.
Ekscentrična subkultura
Na ulicah Harajuka lahko vidite raznovrstne, za nas res čudaške in nepredstavljivo ekscentrične pripadnike prav tako ekscentričnih subkultur. Njihova mlada telesa so porisana, okončine zvezane, okoli vratu nosijo pasje ovratnice, usta so zlepljena, po telesih polite različne barve. Harajuku je v eni besedi modna steza, gledališče in podij svobodnega izražanja, ki ne pozna kritik.
Vse to so »harajuku dekleta« in »harajuku fantje«, ki zdaj predvsem ob nedeljah paradirajo po ulicah in posedajo na mostu pred parkom Jojogi ter se nastavljajo bliskavicam fotografov in radovednim pogledom turistov. Ponosni so na svoje kostume, edinstveno ličenje in druge telesne okraske, ali drugače povedano, v Harajuku so lahko to, kar so, pravzaprav to, kar hočejo biti. Najbolj razširjene subkulture so gotske lolite, gjaru, ganguro, »kogal dekleta« in njim podobne različice, ki se trudijo biti čim bolj »ljubka« in opazna na povsem edinstven način.
Gotiske lolite naj bi bila tista dekleta, ki nosijo predvsem črna dekliška oblačila z nekaj belimi dodatki, vendar se lolite delijo še na širori – bele lolite, kurori – črne lolite, gurori – groteskne lolite in punk lolite. Ideje najdejo predvsem v rokokoju in viktorijanski modi, saj poskušajo biti na videz nedolžne porcelanaste punčke.
