Ekscentričnost, sledenje najbolj bizarnim teorijam zarote ter odkrito, a brezsramno eksponirano neznanje so nenadoma postale lastnosti, ki v tej državi zagotavljajo kvalifikacijo za vstop na nacionalno raven. Toda ta bizarnost ni edina, zdi se namreč, da je tudi dobršen del medicinske stroke v državi popolnoma degeneriral in začel napajati koalicijo na umu skromnih ekscentrikov. Če ste namreč nedavno tega na spletnih straneh Zdravniške zbornice Slovenije odkrili pismo Alojza Ihana, ki odgovarja na kakor zvita vprašanja svojih stanovskih kolegov, ste lahko samo šokirano obnemeli. Pa ne bi smeli.
Povzemimo na hitro najbolj temačno sporočilo Ihanovega pisma. Kdor ga je prebral ve, da odgovarja na enostavno šokantna vprašanja, in ne, ne odgovarja hordi prej navedenih degenerikov, ki so ponosni na svoje neznanje, ampak svojim zdravniškim kolegom. Ne, ne gre za odgovore na kompleksna epidemiološka vprašanja, ampak za odgovore, ki kažejo na to, da njegovi kolegi, ki služijo za navdih hordi norcev, ne poznajo osnov svoje stroke. Zgroženo lahko berete, kako zelo nerazgledani so po znanstveni in strokovni literaturi, kako absurdne trditve, ki ne temeljijo na ničemer, so sposobni zagovarjati in kako neverjetno srednjeveški pogled imajo na medicino. Bralke in bralce resnično prosim, da si ta Ihanov prispevek preberejo, ker je boleč. Toda zakaj trdim, da nas to ne bi smelo presenetiti. Naj pojasnim.
Ob pismu Alojza Ihana bi moralo biti slovensko družbo sram, bojim pa se, da tudi te lekcije nismo vzeli in da bodo posledice zelo neprijetne.
Pred kakimi petnajstimi leti smo ekonomisti šokantno ugotovili, da se je v Sloveniji razpasla t. i. vudu ekonomija. Njeni nosilci ali bolje rečeno vrači so bili, verjeli ali ne, akademski ekonomisti, horda, ki se je vlačila za njimi, pa je bila podobno kot danes sestavljena iz najbolj obskurnih zmešancev, za katere verjamem, da jih je precej končalo po umobolnicah in pod mostom. Naj bom konkreten. V tistem času je koruptivni del politike skupaj z vudu akademiki in omenjeno hordo norcev v javnosti lansiral sintagmo nacionalnega interesa. Natančneje: nacionalnega interesa s srčiko v državnem lastništvu tedaj druge inkarnacije Ljubljanske banke Nika Kavčiča. Ideja je bila nora, povsem izven domene znanstvene analizabilnosti, ampak dovolj populistična, da je okužila možgane množic: NLB mora ostati v slovenskih rokah in biti vzvod za financiranje (izbranih) slovenskih podjetij.
Medtem ko nas je peščica ekonomistov opozarjala, da je to ideja, ki vodi v popoln kolaps, je šel voz podivjanih norcev dalje, dalje in dalje, vse do edinega mogočega cilja, kolapsa celotne ekonomije. NLB se je varno, pod perutjo države, zadolževala in s toksičnimi krediti prezadolžila še slovenska podjetja. Ko se je ta finančna piramida sesula, je za seboj odnesla milijardni strošek in ustvarila na desetine tisoče težkih eksistencialnih stisk. Toda nič od tega se nikoli ne bi smelo zgoditi, če bi razumeli samo tisto, kar je najbolj učbeniško postavljeno v ekonomski znanosti. In nič od tega se ne bi razširilo kot kuga v glavah teoretikov zarote, facebook enciklopedistov in drugih grotesknih šakalov, če ne bi bilo slovenskih medijev, ki so večinsko nekontrolirano zavzemali to vudu ekonomijo.
Ravno zaradi tega, torej že videnega vdora srednjeveške miselnosti v neko znanstveno vedo, danes ni neobičajna dominacija absolutnih abotnežev in članov vudu medicinske znanosti v javnem prostoru. Visoko cenjeno neznanje, masivna ignoranca, napajanje glav v kolažu teorij zarot, nedokazanih blodenj, pomešanih s političnim zelotstvom in medijskim ojačevalcem, zato lahko vodijo samo v popolno katastrofo in v okoliščine, ko je vsak dan potrebno prenašati prav idiotske ideje in seveda njihove posledice. Vsak namreč pozna koga, ki je z nastopom epidemije postal poznavalec vsega in prav verjetno je, da je bil ta osebek svoj čas tudi poznavalec bančništva in financ, zagotovo pa ve ogromno o nogometu in zadnje čase tudi kolesarstvu. Posledica je, da vsak dan kdo pozna koga več, ki se je okužil z virusom ali pa pokopal svojega bližnjega.
Očitno je, da nas nekatere epizode vdora vudu pristopov kot družbo nikakor ne izučijo, očitno je tudi, da je neznanje v tej družbi visoko cenjena vrednota in da obstaja celo morje visoko izobraženih abotnežev. In seveda zelo očitno je, da mediji kar hlastajo po vsem, kar je politično dovolj zelotsko, ne glede na to, kako neumno je, samo zato, da izvršijo pritisk na del politike, ki jih vidijo kot svoje sluge, ali pa organizirajo pogrom na tisti drugi del politike, za katero menijo, da mora izginiti z obličja sveta.
Ob Ihanovem pismu bi moralo biti slovensko družbo sram, bojim pa se, da tudi te lekcije nismo vzeli in da bodo posledice zelo neprijetne. Tokrat se ne bodo štele v evrih, ampak v morbidni jeseni in zimi, ki nam prinašata objem smrti. Narod, ki izganja racionalno, ne more pričakovati svetle prihodnosti.
