V njej je tudi sled premišljenega posega v politično realnost, ki ga napovedujejo novi politični mesije. Ti bi zavzeli politično sredino. Na volitvah zmaga tista stran(ka), ki seže dovolj čez sredino. Te stranke so tudi jeziček na tehtnici, to smo lahko opazovali dolgo po zadnjih volitvah.
Takrat še Državljanska lista Gregorja Viranta je več kot leto nihala med zmagovalno PS in poraženo SDS. Virant se je namestil tako, kot je načrtoval ob ustanovitvi stranke, šele po odhodu Zorana Jankovića iz vodstva PS. Temu obdobju lahko upravičeno rečemo virantovanje. Prijateljevanje predsednika DL z Alenko Bratušek je politično pristno, on je tisti, ki jo je prepričal, da ji bo stal ob strani. Z veseljem je vstopil v njeno vlado, ministrskega položaja v Janševi ekipi pa ni hotel prevzeti. V več kot napetem odnosu do svojega nekdanjega šefa Virant uprizarja enakost in distanco, medtem pa izgublja podporo volilnega telesa. Odprt je prostor za novo strankarsko alternativo na sredini.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.