V zadnjem času so slovenski mediji na čelu z Dnevnikom polni zavajajočega poročanja o domnevni krivici, ki naj bi se godila Slovenskemu društvu hospic. Gre za društvo za pomoč ljudem s kronično neozdravljivo boleznijo v zaključni fazi, skratka umirajočim. Za to imajo v Ljubljani urejeno luksuzno »hišo hospic« z dvanajstimi enoposteljnimi sobami.
Pri Slovenskem društvu hospic, kateremu predseduje Tatjana Fink, so razočarani, ker jih država ne obravnava privilegirano pri skrbi za umirajoče. Na začetku velja opozoriti, da to društvo nima statusa zdravstvene ustanove in v skladu s tem nima niti nobene koncesije za opravljanje zdravstvenih storitev. Vprašanje je torej, kdo sploh skrbi za »lajšanje bolečin in drugih motečih simptomom umirajočim pacientom«. Ravno zato, ker niso zdravstvena ustanova, so se pred tremi leti po dogovoru s tedanjim ministrom za zdravje pogovarjali o sodelovanju s pristojnimi iz sežanske bolnišnice, kjer imajo negovalni oddelek, na katerem skrbijo za bolnike v paliativni oskrbi, torej neozdravljivo bolne, ki umirajo. Ker so v Sežani usposobljeni za ta program, jih je skušalo ministrstvo pritegniti, da bi kot zdravstvena ustanova prevzeli zdravstveno nego za umirajoče v ljubljanskem hospicu.
Toda to bi lahko počeli le v skladu s standardi in po pravilih stroke, na kar je direktorica Bolnišnice Sežana Silvana Šonc tudi opozorila v svojem pismu državnim institucijam, spodbujenim z zavajanji Finkove. V bolnišnici so namreč naleteli na popolno nepripravljenost hospica, kjer so zahtevali, da naj bi bilo pri njih nameščenih le 12 pacientov (sprva celo samo devet) hkrati. Gre za (nad)standard, ki ga zavod za zdravstveno zavarovanje bolnišnici nikoli ne bi plačal v predvidenem znesku, pač pa kvečjemu, če bi šlo za hkratno namestitev 24 pacientov. Ker hospic na to ni pristal in pogodba ni bila sklenjena niti v letih 2010 in 2011 niti lani, je ostalo neporabljenih okoli milijon evrov. Tega denarja ni prejela bolnišnica v Sežani, ampak je ostal na ZZZS.
Podobno hoče zdaj Finkova iz hospica izsiljevati ministrstvo za delo, saj skuša od njih dobiti koncesijo za opravljanje institucionalnega varstva za »njihove« umirajoče. V medijih razglaša, da jim hoče ministrstvo nameniti premalo denarja, da bi »takšna hiša delovala«. Kot pri zgodbi glede zahteve po višjih zdravstvenih standardih bi radi zdaj višje standarde v primerjavi z domovi za starejše. Tudi ti ponujajo vso zdravstveno in socialno oskrbo »svojim« umirajočim, toda za bistveno manj denarja, kot si ga želijo v hospicu. Bi radi v tem društvu v Sloveniji uvedli prvorazredne in drugorazredne umirajoče?!
Pozornost smo posvetili Slovenskemu društvu hospic, ki na svoji spletni strani pravi, da so nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija. Iz letnega poročila za lansko leto izhaja, da so imeli kar 923 tisoč evrov prihodkov od dejavnosti (od tega skoraj 300 tisoč evrov iz javnih sredstev), od tega so porabili skoraj polovico, torej 447 tisoč evrov, za stroške dela. Glede na število delovnih ur je bilo v društvu povprečno redno zaposlenih 13 ljudi.
Zanimalo nas je, koliko imajo dejansko redno zaposlenih, ali sta med njimi tudi predsednica Tatjana Fink in direktorica Jana Runtič. Poslali smo jim tudi vprašanje, koliko denarja sta vsaka posebej prejeli od Hospica lani in s katerega naslova. Prav tako smo vprašali, koliko oseb dela na podlagi podjemnih ali drugih pogodb in kolikšni so letni zneski za vsako od petih najvišjih pogodb. Kdo pri njih opravlja zdravstveno nego in s katerim zdravstvenim zavodom imajo pogodbo za to. Kot piše na njihovi spletni strani, zahtevajo za sofinanciranje oskrbovancev 26 evrov na dan, čeprav se zdravstvena in socialna oskrba krijeta iz drugih virov. Gre torej za skoraj 800 evrov na mesec za neke dodatne storitve, toda katere? Niti na eno vprašanje nismo prejeli odgovora, čeprav so imeli za to na voljo delovni dan in pol. Namestnica predsednice društva Petra Kersnič nas je zavrnila, češ da so Finkova in še nekateri na letnem dopustu in nam bodo odgovore poslali, ko bo mogoče. Zanimivo, da na niti eno zelo enostavno vprašanje nista mogli odgovoriti niti ona niti direktorica Runtičeva, s katero smo govorili takoj po poslanih vprašanjih.