Prva HE na Muri še pred iztekom roka evropski zavezi o četrtinskem deležu OVE?

Ena pomembnejših razvojnih prednosti Pomurja je prav gotovo neizkoriščen hidroenergetski potencial reke Mure. Potem, ko so pred osmimi leti Dravske elektrarne Maribor dobile državno koncesijo za izrabo reke Mure, so se pred dobrim letom pričele formalne aktivnosti umeščanja prve murske elektrarne. Njena lokacij naj bi bila v bližini kraja Hraste Mota, nekaj kilometrov vzhodneje od Radencev. V pripravi je kopica primerjalnih študij, ki naj bi odgovorila na praktično vrsto vprašanj, ki jih zahteva multidisciplinarni značaj tovrstnega posega v prostor. Po besedah prvega moža Dravskih elektrarn Viljema Pozeba, aktivnosti tečejo v skladu s terminskim planom, ki ga je postavilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. »Gre za celovito presoje vplivov na okolje. Terminski plan predvideva, da bi naj bil ta celoten okoljski del postopka zaključen s koncem leta 2016. Takrat bomo imeli natančne odgovore, kako in kje umestiti HE Hrastje mota. To pomeni, da naj bi bili do takrat podani odgovori narave, kot pogojev za umestitve HE v prostor. V tem delu je vključeno sodelovanje s strokovno, laično in zainteresirano javnostjo v najširšem možnem obsegu, ki je seveda odvisno od želje posameznikov vstopiti v sodelovanje in iskanje rešitev.«

Čeprav so po eni strani lokalne skupnosti naklonjene projektu, pa e kar nekaj civilno družbenih gibanj in društev, pred kratkim so se povezali v zvezo Moja Mura, ki izgradnji nasprotujejo. Odpor civilnih gibanj je za dve desetletji ustavil izgradnjo prve HE na Muri. Letos so se oglasili tudi Avstrijski zeleni,ki d pokrajinskih oblasti v Gradcu zahtevajo, da ustavijo izgradnjo hidroelektrarne pri Hrastju Moti. Zanimivo, da ima sosednja Avstrija na Murinem porečju v tem trenutku 28 delujočih elektrarn, zgradili pa bi ih še tri.

“Zelo pomembno je, da so v času poteka postopka državnega prostorskega načrta čim bolj vključeni vsi deležniki okolja, da so jim na voljo vsi relevantni podatki o projektu in da je z njimi na transparenten način čim bolje seznanjena vsa zainteresirana javnost,” pravi Viljem Pozeb. “ Iskreno verjamemo, da je danes čas za izmenjavo argumentov o projektu in veselimo se procesa, kjer skupaj z vsemi zainteresiranimi iščemo odgovore glede možnosti, ali lahko elektrarne umestimo v prostor tja, kjer je to smiselno, možno in splošno koristno. »

Po besedah Viljema Pozeba bo  izmenjava mnenj o projektu še bolj intenzivna, ko bodo na voljo podatki iz študij, ki jih v okviru priprave državnega prostorskega načrta za HE Hrastje Mota pripravljajo strokovnjaki različnih področij. Njegov optimizem o tvornem dialogu sloni na prepričanju, da je vsem deležnikom, tudi tistim, ki imajo do projekta zadržke, v procesu vodilo trajnostni razvoj, obrečnega prostora  na čemer temelji tudi projekt priprave državnega prostorskega načrta.

“Zelo pomembno je, da so v času poteka postopka državnega prostorskega načrta čim bolj vključeni vsi deležniki okolja, da so jim na voljo vsi relevantni podatki o projektu in da je z njimi na transparenten način čim bolje seznanjena vsa zainteresirana javnost. Iskreno verjamemo, da je danes čas za izmenjavo argumentov o projektu in veselimo se procesa, kjer skupaj z vsemi zainteresiranimi iščemo odgovore glede možnosti, ali lahko elektrarne umestimo v prostor tja, kjer je to smiselno, možno in splošno koristno.

Dialog z deležniki, tudi s predstavniki Zveze društev Moja Mura, enega od soorganizatorjev spustov s čolni po Muri že poteka, in ima tudi že čisto oprijemljive rezultate. Tako je na primer Zavod za turizem in kulturo občine Beltinci, kot član Zveze društev Moja Mura, v okviru pripomb na pripravo Državnega prostorskega načrta za HE Hrastje Mota predlagal  projektno nalogo z naslovom »Raba energetskega potenciala geotermalne energije v Pomurju« ter pobudo za  študijo »Kinetični potencial reke Mure s poudarkom na potopnih turbinah«. Obe sta postali s tem del gradiva v postopku priprave DPN.«

Viljem Pozeb je prepričan, da težave okoli zapiranja finančne konstrukcije trenutno največje energetske naložbe v Sloveniji TEŠ 6 ne bodo vplivale na dinamiko umeščanja HE pori Hrastju Moti. Že res, da bodo morali v vseh družbah, ki jih lastniško obvladuje Holding slovenskih elektrarn, tudi DEM Maribor,  uvesti stroge varčevalne ukrepe na vseh ravneh.

»Kljub temu pa moramo vztrajati na tem, da uresničimo vse razvojno naravnane projekte, ki zagotavljajo nove proizvodne enote ob primerni ekonomski donosnosti. Druge možnosti enostavno ni. Stagnacija nas lahko pahne v ekonomsko neučinkovitost. Ker je eden naših strateških ciljev ekonomska učinkovitost na dolgi rok, se moramo nujno ozirati po novih priložnostih. Če smo vodilni proizvajalci na obnovljivih virih in če želimo ta primat ohraniti, moramo vedno in povsod biti korak pred drugimi.
 
Verjamem, da je v dejavnosti energetike še veliko manevrskega prostora za njeno večjo učinkovitost tudi iz vidika razporeditve bremen in odgovornosti za njen razvoj. Je panoga, ki je v vseh gospodarstvih ena najuspešnejših. Tudi po napovedih v prihodnje. Prepričan sem, da naš 100 % lastnik (HSE d.o.o.) ne išče rešitve trenutnih likvidnostnih zagat v pripojitvi družbe DEM k HSE. » Pozeb je prepričan, da razvojni projekti DEM niso ogroženi. Poleg tega je Slovenija zavezana evropski zavezi o povečani proizvodnji energije iz obnovljivih virov, kamor sodi tudi potencial reke Mure. Tega se po svoje zaveda tudi slovenska Vlada, kar potrjuje tudi sprejem pobude za pripravo državnega prostorskega načrta o umeščanju HE Hrastje Mota v prostor. Po njegovih beseda v DEM načrtujejo še nekaj drugih projektov na področju izkoriščana obnovljivih virov energije, ki so jih sposobni sami financirati. Sicer pa naj bi bila vrednost projekta  na podlagi predhodnih študij ocenjena na 103 milijone eurov, končna vrednost pa bo znana po zaključenem DPN, kjer bodo vključeni vsi stroški umeščanja, ki jih kot pogoj podaja okolje. Sicer pa samo gradnjo HE pri Hrastje Moti Viljem Pozeb ocenjuje kot zelo zahtevno.  Zajela bo zelo širok spekter izvajalcev, od gradbenih del do elektro in strojne opreme. Med njimi je najpomembnejši gradbeni izvajalec. V sami izvedbi je ocenjeno sodelovanje približno 2500 delavcev. Oddaja posameznih del bo potekala preko javnega razpisa, ker je DEM  zavezanec za javna naročila. Dejstvo pa je, pravi Pozeb, da so strokovnjaki  soboškega Pomgrada usposobljeni za gradnjo tudi tako zahtevnega objekta kot je hidroelektrarna. Vendar, dela bodo dobili najbolj ugodni ponudniki. Do gradnje pa bo po Muri steklo še obilo vode, kajti do konca leta 2016 naj bi bil  zaključen  okoljski del postopka, ko bodo na dlani vsi odgovori, kako in kje umestiti HE Hrastje Mota.