Protikorupcijska komisija Türku očita nepoznavanje njenih pristojnosti ali zmanjševanje njene kredibilnosti

Kljub zavedanju nevarnosti, da bo njihov odziv neustrezno vpleten v predvolilni čas, se je celoten senat komisije odločil za odziv, v katerem med drugim navajajo, da je razprava o problemu korupcije v Sloveniji potrebna, menijo pa, "da predvolilni čas ni pravi termin za to".

Temeljno poslanstvo komisije je v skladu z zakonom v krepitvi integritete javnega sektorja, krepitvi transparentnosti in preprečevanju korupcije ter nasprotja interesov. "To uresničujemo skozi sistemske in konkretne ugotovitve, poročila in priporočila, ki temeljijo na posameznih prijavljenih, ugotovljenih in notornih primerih oziroma pojavih. Nimamo ne mandata, ne zakonskih pooblastil za konkretne (pred)kazenske postopke," opozarja komisija.

Ob tem dodajajo, da so samo v zadnjih 20 mesecih podali preko 350 naznanil in ovadb policiji oziroma državnemu tožilstvu zaradi sumov kaznivih dejanj, preko 600 pobud oziroma zahtev drugim državnim organom zaradi sumov kršitev iz njihovih pristojnosti, uvedli preko 90 prekrškovnih postopkov ipd ...

V tem kontekstu "z vso odgovornostjo" opozarjajo tudi na sistemsko korupcijo, "katere posledice so očitne". "Po zakonu smo dolžni sistemu nastavljati ogledalo," navajajo.

Glede pristojnosti pa pravijo, da redno poudarjajo, da za razliko od avstrijskega protikorupcijskega organa, komisija nima ustreznih pooblastil in jih "ob takšnih političnih in družbenih pogojih" očitno še nekaj časa ne bo imela. "Namesto prizadevanj za to, smo zaenkrat od odgovornih v ospredju dobili zgolj prerekanje o 'stricih v ozadju'," navajajo.

Odziv komisije objavljamo v celoti:

Sporočilo za javnost Komisije za preprečevanje korupcije

Predsednik republike je na včerajšnjem predvolilnem soočenju na TV SLO podal več ocen dela Komisije za preprečevanje korupcije. Med drugim je komisijo tudi pozval, da več “zadev pripelje do sodišča” in posredno izrazil mnenje, da sistemska korupcija v Sloveniji ni tak problem kot opozarja komisija.

Kljub zavedanju nevarnosti, da bo naš odziv neustrezno vpleten v predvolilni čas, se je celoten senat komisije odločil za kratko sporočilo, katerega namen je opozoriti na dejanske možnosti in pristojnosti komisije, ki jo je imenoval aktualni predsednik republike (senat komisije sestavljamo Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek). Razprava o problemu korupcije v Sloveniji je potrebna, prav tako je potrebna razprava o (ne)ustreznosti in (ne)učinkovitosti institucionalnega in zakonskega okvira njenega preprečevanja, omejevanja in pregona; mnenja pa smo, da predvolilni čas ni pravi termin za to.

Poslanstvo in naloge komisije so jasno opredeljene v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, in sicer je temeljno poslanstvo komisije v krepitvi integritete javnega sektorja, krepitvi transparentnosti in preprečevanju korupcije ter nasprotja interesov. To uresničujemo skozi sistemske in konkretne ugotovitve, poročila in priporočila, ki temeljijo na posameznih prijavljenih, ugotovljenih in notornih primerih oziroma pojavih. Nimamo ne mandata, ne zakonskih pooblastil za konkretne (pred)kazenske postopke; smo pa - poleg obsežnega dela na preventivi in integriteti - samo v zadnjih 20 mesecih podali preko 350 naznanil ter ovadb policiji oziroma državnemu tožilstvu zaradi sumov kaznivih dejanj, preko 600 pobud oziroma zahtev drugim državnim organom zaradi sumov kršitev iz njihovih pristojnosti, uvedli preko 90 prekrškovnih postopkov ipd...

V tem kontekstu in na takšni informacijski podlagi z vso odgovornostjo opozarjamo tudi na sistemsko korupcijo, katere posledice so očitne. Po zakonu smo dolžni sistemu nastavljati ogledalo. Zadnja ocena stanja, ki sega v letošnji oktober, je dostopna na spletni strani komisije (https://www.kpkrs.si/sl/komisija/letna-porocila).

Vzbujanje vtisa in pričakovanj, da je komisija pristojna zadeve pripeljati do sodišča, po našem mnenju pomeni bodisi nepoznavanje njene funkcije in pristojnosti, bodisi zmanjševanje njene kredibilnosti z vzbujanjem pričakovanj v javnosti, ki jih komisija v okviru zakona ne more uresničiti, saj njene pristojnosti niso enake pristojnostim policije in državnega tožilstva.

V tem smislu je pomenljiva drža avstrijskega zveznega predsednika, ki je večkrat javno opozoril na problem korupcije v naši severni sosedi. Tudi zato ima avstrijski protikorupcijski organ ustrezna pooblastila. Komisija v Sloveniji teh nima - kar redno poudarjamo - in jih v takšnih političnih in družbenih pogojih očitno še nekaj časa ne bo imela. Namesto prizadevanj za to, smo zaenkrat od odgovornih v ospredju dobili zgolj prerekanje o “stricih v ozadju”.

Goran Klemenčič
Rok Praprotnik
Dr. Liljana Selinšek