Kot je na novinarski konferenci dejal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, zavajanje z neverodostojno listino ni skladno s pričakovano integriteto, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Po njegovih besedah tudi ni nepomembno, da javnosti in volivcem te okoliščine niso bile znane ob državnozborskih volitvah. Kot pravi Klemenčič, omenjeno ravnanje tudi predstavlja tveganje za ugled ter zaupanje v funkcijo poslanca in institucijo DZ.
Z vidika integritete javnega funkcionarja in funkcije poslanca je po oceni komisije tudi neprimerno in nedostojno, da za zavrnitev očitkov uporabe ponarejenega spričevala o pridobljeni izobrazbi poslanec sam "ne stori tega, kar se od javnega funkcionarja za zaščito lastne integritete kot tudi integritete državnega zbora upravičeno pričakuje," je dejal Klemenčič.
Da bi bilo po mnenju komisije pričakovano ravnanje Simčiča v tem primeru to, da zadeve, ki so prišle na plan, nemudoma razčisti, je poudarila tudi namestnica predsednika komisije Liljana Selinšek. Kot je pojasnila v zvezi s pravnimi podlagami za odločitve komisije, namreč niso presojali, ali ravnanja sedanjega poslanca izpolnjujejo znake korupcije, ker takrat protikorupcijske zakonodaje pri nas še ni bilo. Osredotočili pa so se na vprašanje integritete, ki je povezana tudi s pričakovanim ravnanjem.
Kot še pojasnjuje Selinškova, je morebitno kaznivo dejanje v tem primeru zastaralo, zato se o kazenski odgovornosti ne more več govoriti. "Seveda pa predhodno ugotovljena kazenska odgovornost absolutno ni pogoj za moralno, politično, etično ali druge vrste odgovornosti," je dodala.
Ob tem je tudi Klemenčič poudaril, da se poslanec v takšnem primeru ne more postaviti v vlogo, kot jo ima osumljeni v kazenskem postopku, in se sklicevati na pravico do molka. Nosilec javne funkcije bi moral biti odgovoren in tudi odgovarjati na vprašanja zainteresirane javnosti in pristojnih institucij, je dejal.
Na vprašanje, kako so na komisiji ugotovili, da je spričevalo ponarejeno, Klemenčič pojasnjuje, da pristojni organi v Bosni in Hercegovini, obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (Mors), tožilstvo in ugotovitve njihovih nadzornikov z zadostno gotovostjo potrjujejo, da je spričevalo neverodostojno.
Senat Komisije za preprečevanje korupcije, ki je postopek v zvezi s poslancem DeSUS Simčičem začela na lastno pobudo, je odločitev sprejel danes po pregledu vse dokumentacije.
Kot pojasnjuje namestnik predsednika komisije Rok Praprotnik, so pridobili dokumentacijo Mors, filozofske fakultete, šolskega ministrstva in tudi odgovor Simčiča. Simčič se v odgovoru, ki ga je poslal preko pooblaščenca, po Praprotnikovih besedah ni opredelil do ugotovljene neverodostojnosti spričevala, temveč je "polemiziral predvsem z besedo neverodostojno, ki da je slovenski pravni red ne pozna in da v nobenem postopku ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je listina ponarejena".
Na komisiji so sklenili tudi, da DZ predlagajo oblikovanje in sprejem kodeksa poslanske etike oz. ustrezno dopolnitev zakona o poslancih ali poslovnika DZ po vzoru drugih držav z ustaljeno demokratično tradicijo. Parlamentarnim strankam pa predlagajo, da sprejmejo etične standarde za delovanje svojih poslancev in tudi standarde za kandidate za poslance.
Komisija je sicer 15. februarja postopek začela na lastno pobudo, dan po tem, ko so bile v medijih objavljene trditve, da naj bi bil poslanec odpuščen iz Slovenske vojske zaradi predložitve ponarejenega spričevala.