20240418_125151 Svet24.si

Ugledni voditelj Deutsche Welle o dvigu skrajne ...

los Svet24.si

70-letnik se je plazil po grmovju, a ni preživel ...

1689072487-dasgeghwff-24-1689072293032 Necenzurirano

Kaj bivši prvi mož Darsa pravi o sodelovanju z ...

kaloh irgl logar Jure Klobcar Reporter.si

Nižje plače za Logarja in upornike iz SDS: ...

sesko 24 pm Ekipa24.si

Šeško znova tresel in to kako!! Poglejte ta ...

Tekmovalci Njena.si

Sprememba v programu in razočaranje za ...

doncic slacilnica Ekipa24.si

Takšnega Dončića še niste videli! Prizori iz ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Protikorupcijska komisija: Nadzornikom projekta TEŠ 6 prikrivali prave vsote

Deli na:
Protikorupcijska komisija: Nadzornikom projekta TEŠ 6 prikrivali prave vsote

Foto: Primož Lavre

Projekt izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) je bil po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije zasnovan in izveden netransparentno, ob pomanjkljivem nadzoru in obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi, zaradi česar so bila (in so še) v povezavi s Tešem 6 podana visoka tveganja za korupcijo ter nasprotje interesov.

Kot piše v vmesnih ugotovitvah, ki jih je komisija danes posredovala javnosti, z njimi pa je seznanila tudi vlado in druge pristojne organe, med drugim komisija v postopku priprave projektne dokumentacije za Teš 6 navaja več sumov kaznivih dejanj.

Med temi so, da je poslovodstvo Teša pri poslovanju z različnimi dobavitelji, s katerimi je bilo sklenjenih 10 pogodb v skupni višini 2,8 milijona evrov, v izogib pridobivanju soglasij nadzornega sveta Teša prikazovalo nižjo pogodbeno vrednost, pa tudi, da je v postopku zbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme Alstomu omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi konzorcija Siemens.

Hkrati sta nadzorni svet Teša in vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) po oceni komisije opustila dolžno skrbnost pri nadzorovanju poslovodstva Teša in izdaji garancij.

To po mnenju komisije kaže na sume storitev več kaznivih dejanj posameznikov, in sicer izdajo in neupravičeno pridobitev poslovne tajnosti ter zlorabo položaja ali pravic. Za obe dejanji lahko po pojasnilih komisije skladno z zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja odgovarja tudi pravna oseba.

Ker glede omenjenih kaznivih dejanj potekajo predkazenski postopki, komisija ne more in ne sme podati dodatnih podrobnosti. Komisija je določeno dokumentacijo že odstopila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Policijski upravi Celje, novemu specializiranemu državnemu tožilstvu pa namerava predlagati ustanovitev specializirane preiskovalne komisije po zakonu o kazenskem postopku.

Po ugotovitvah komisije je problematika Teša 6 v veliki meri tudi posledica "neustreznega nadzora, neodzivnosti, sistemske (ne)urejenosti in neusklajenosti državnih organov".

Po mnenju komisije so državni organi in politika, ko so se začeli pojavljati sumi posameznih nepravilnosti, ravnali "neusklajeno, netransparentno in z odlašanjem sprejemanja ključnih odločitev". Morebitna odločitev o nadaljevanju projekta pa mora po oceni komisije vsebovati "tako ukrepe za odpravo preteklih večjih in manjših nepravilnosti kot tudi vzpostaviti dodatne mehanizme, ki bodo zagotavljali ustrezno spremljanje, nadzor, dosledno transparentnost in izogibanje nasprotju interesov pri nadaljnjem izvajanju projekta".



Med izkazanim nasprotjem interesa in obstoju korupcijskih tveganj komisija navaja, da je poslovodstvo Teša v tehnično komisijo za izvedbo naročil med drugim imenovalo osebo, zaposleno v družbi CEE, ki je pripravila razpisno dokumentacijo za dobavo glavne tehnološke opreme, CEE pa je lastniško povezan z družbo Sol International, ki je poslovno povezana z Alstomom.

Poslovodstvo Teša je kasneje ustanovilo pogajalsko skupino o vsebini pogodbe z Alstomom, poslovno povezanim s CEE, v kateri so bili zaposleni trije člani skupine od skupno 15. Na ta način je bil Alstom po ugotovitvah komisije postavljen v privilegiran položaj, vzpostavljeno pa je bilo tudi realno tveganje, da je eden od ponudnikov seznanjen z vsebino ponudbe konkurenčnega ponudnika.

Komisija je tudi ugotovila, da je prišlo do kršitev določb s področja lobiranja v zvezi s predlogom zakona o državnem poroštvu za projekt - ta je bil v parlamentarno proceduro vložen lansko jesen, a ni dobil zelene luči. Po ugotovitvah komisije so bili avtorji predloga zakona dejansko v HSE, komu v DZ pa je bil osnutek vročen, pa komisija ni mogla z gotovostjo potrditi. "T.i. 'zakonodajna sled' v tem primeru torej ne obstaja oz. ni zagotovljena na ustrezno transparenten način," poudarja komisija, ki je sicer sprožila ustrezne prekrškovne postopke.

Po pojasnilih komisije še vedno tudi ni rešeno vprašanje, ali je Teš zavezanec po specialnih predpisih o javnem naročanju, ugotavlja pa tudi neprimeren in nezadosten odziv na ugotovitve različnih revizij, tudi revizijo PWC, ki je pri projektu izpostavila vrsto pomanjkljivosti.

Revizijskim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi, niti se do njih nihče od pristojnih in odgovornih ni ustrezno opredelil. Vlada je aprila lani HSE naložila določena opravila, a je HSE ugotovil, da so zavezani izvršiti le sklepe agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, čemur je pritrdila tudi služba vlade za zakonodajo. Komisija zato opozarja na "izrazito formalističen odziv HSE, saj so se kot vesten in skrben gospodar v javnem sektorju v vsakem primeru dolžni odzvati na ugotovljena tveganja".

Nobena vlada - očitek se nanaša na vlade od leta 2007 - po mnenju komisije ni zagotovila ustreznih odzivov na zaznane in ugotovljene izsledke v različnih revizijah.

Komisija tudi meni, da je Teš zavezanec za vključevanje protikorupcijske klavzule v pogodbe - če te v pogodbo ne vključi, klavzula po samem zakonu, njena kršitev pa ima lahko za posledico ničnost posla. Večina pogodb v primeru Teša 6 je bila sklenjenih pred uveljavitvijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za te pa omenjeno ne velja.