V tej luči je treba razumeti tudi obisk upokojenega hrvaškega generala Krešimirja Ćošića pri premierju Janezu Janši 7. februarja letos, o katerem je poročal portal necenzurirano.si, obisk pa je gost potrdil tudi hrvaškemu Jutarnjemu listu. Povedno je, da je skupaj z generalom k Janši prišel še njegov sin Marko Ćošić, nekdanji član uprave HEP, največjega hrvaškega elektroenergetskega podjetja.
Janševi odposlanci naj bi preiskovali posle družbe Gen-I, ki jo je dolga leta vodil Golob, tudi v Srbiji in BIH. V političnem zakulisju krožijo informacije, da naj bi pridobili prisluhe obveščevalne službe BiH, ki naj bi dokazovali »sporne« Golobove posle, ko je vodil predhodnico podjetja Gen-I, Istrabenz-Gorenje Energetski sistemi (IGES).
Zgodba se dogaja leta 2009, ko so slovenski energetiki iskali priložnost za posle na Balkanu. Tako so v podjetju IGES nameravali sodelovati pri gradnji dveh od štirih načrtovanih hidroelektrarn na Neretvi.
Pri Reporterju smo se odpravili po sledi informacij o domnevno obremenilnih prisluhih in ugotovili, da gre za manipulacije. Zgodba se dogaja leta 2009, ko so slovenski energetiki iskali priložnost za posle na Balkanu. Tako so v podjetju IGES nameravali sodelovati pri gradnji dveh od štirih načrtovanih hidroelektrarn na Neretvi.
V ta namen so v BIH ustanovili skupno podjetje Intrade Energija, katerega polovični lastnik je bilo slovensko podjetje IGES, drugi solastnik pa je bil poslovnež Nihad Spahalić. Zaradi spora v zvezi z varčevalci NLB ni bilo mogoče vstopiti na bosanski trg neposredno iz Slovenije, zato so to morali storiti preko skupnega podjetja.
Za isti posel so bila zainteresirana tudi avstrijska podjetja, za katera naj bi lobiral Valentin Inzko, takratni visoki predstavnik za BIH, kar je po pisanju bosanskih medijev demantiral. Slovenci so se ujeli v spopad dveh bošnjaških struj: zmernejšo je zastopal takratni predsednik predsedstva BIH Haris Silajdžić, sicer vodja Stranke za BIH, nacionalistično pa Bakir Izetbegović, poznejši predsednik predsedstva BIH in predsednik SDA (gre za sina prvega predsednika BIH Alije Izetbegovića). Nihad Spahalić je spadal v Silajdžićev krog.
Njegovi politični nasprotniki so favorizirali Avstrijce, med njimi tudi Fahrudin Radončić, medijski mogotec, lastnik časopisa in portala Dnevni Avaz. Spahalić je zato za pomoč najel lobista Safeta Oručevića, nekdanjega župana Mostarja, da bi posel pri gradnji hidroelektrarn dobilo podjetje Intertrade Energija. Toda očitno je bil neuspešen, saj je posel z gradnjo hidroelektrarn v celoti padel v vodo.
V transkripciji pogovora, ki smo jo pridobili tudi za Reporter, nista nikjer omenjena ne Robert Golob ne podjetje, ki ga je vodil. Tudi o kakršnihkoli podkupninah, ki naj bi jih plačali Slovenci, ni niti govora.
Pozneje je prav Dnevni Avaz objavil članek o prisluhih pogovora med Spahalićem in Oručevićem, ki naj bi jima prisluškovala bosanska obveščevalna služba. V transkripciji pogovora, ki smo jo pridobili tudi za Reporter, nista nikjer omenjena ne Robert Golob ne podjetje, ki ga je vodil.
Tudi o kakršnihkoli podkupninah, ki naj bi jih plačali Slovenci, ni niti govora. Slovenci so v pogovoru omenjeni le enkrat – ko je govor o tem, kolikšen delež v skupnem podjetju bi lahko imeli oziroma ga obdržali. Bosanci so seveda hoteli, da je čim manjši. Spahalić v pogovoru poudarja, da bi moral biti največ 15-odstoten.
Iz pogovora je razvidno, da so Bosanci skušali Slovence opetnajstiti, na koncu pa so tako ali tako ostali brez posla. S prisluhi so privrženci SDA želeli obračunati s Silajdžićem, s pomočjo katerega naj bi Orućević in Spahalić pridobila soglasje Federacije BIH in tamkajšnje vlade za projekt hidroelektrarn.
Trinajst let pozneje se skuša afera, ki je bila del spopada centrov moči v Federaciji BiH, na vsak način uvoziti v Slovenijo – samo zato, da bi SDS z njo po znani metodi »prilepi-zlepi« onemogočila njenega najmočnejšega političnega konkurenta.
