Proti dvojni obdavčitvi: V Apačah nekaj tisoč delovnih migrantov

Že osem let bije boj s slovensko državo Civilna iniciativa Apače, ki združuje kakih 18 tisoč delovnih migrantov iz Pomurja, Štajerske, Koroške in Gorenjske, zaposlenih v sosednji Avstriji. Jabolko spora je seveda dvojna obdavčitev njihovih osebnih dohodkov, pridobljenih izven Slovenije, ko po plačilu avstrijskih davkov si svoj in to ne majhen kos odreže še slovenska država.. In to ta država, ki je te ljudi primorala, da so v iskanju kruha za svoje preživetje in preživetje svojih družin morali na tuje. Kajti, v zadnjih petih letih se je  na račun neumnih ukrepov vlade število delovnih mest v realnem sektorju zmanjšalo za vsaj 60 tisoč, samo v zadnjem letu pa je na tujem svoj vsakdanji kruh moralo poiskati več kot 12 tisoč Slovencev. Civilna iniciativa Apače se je v donkihotovski boj z državo podala pred osmimi leti. Po dolgih in mukotrpnih pogajanjih je bila pred petimi leti sprejeta neke vrste »abolicija« za dnevne migrante, ki so bili za nazaj oproščeni plačila davščin v Sloveniji, kar je izkoristilo kakih 2000 migrantov. Ta ukrep je takratna Pahorjeva vlada sprejela po tem, ko je izvisela v pogajanjih z avstrijsko vlado za ustrezno meddržavno pogodbo, s katero bi  rešili problem dvojne obdavčitve. In ko je na Ustavnem sodišču maja lani padla ustavna presoja 113. člena Zakona o dohodnini in ko so konec lanskega poletja koalicijski poslanci kar dvakrat potrdili sprejem novega dohodninskega zakona, ki je stopil v veljavo z letošnjim prvim januarjem, ki ne odpravlja dvojnega obdavčevanja. V apaški civilni iniciativi so pričeli zaostrovati dialog z Vlado in finančnim ministrstvom. Tik pred koncem leta so se srečali z državno sekretarko na finančnem ministrstvu Matejo Vraničar, ki naj bi jim obljubila dokončno oziroma trajno rešitev njihovega problema do konca letošnjega marca.

Kakih dva do tri tisoč dnevnih migrantov je v športni dvorani v Apačah prisluhnilo vodstvu njihove iniciative, kaj  naj bi obljubilo finančno ministrstvo. »Dovolj nam je podtikanj, laži  in zavajanj s strani slovenske politike, »je bil jasen predsednik iniciative Dušan Cvetko, kar so prisotni pospremili  bučnim aplavzom. »Ne bomo kamen spotike vsaki, na novo izvoljeni vladi, ki po vsej sili išče žrtveno jagnje na plečih slovenskega delavca in njegove družine. Ji ni dovolj, da smo bili prisiljeni poiskati delo v tujini, zaračunala pa bi nam nekaj, kar ji ne pripada in ji nikoli ne bo!« Civilna iniciativa je pravočasno opozorila Vlado, kaj se bo zgodilo, če se bo spremenil zakon o dohodnini. »Za primer, po podatkih slovenskega statističnega zavoda se je samo iz Pomurja v zadnjih treh letih izselilo kar 896 ljudi, samo v lanskem letu si je stalno bivališče v Avstriji  uredilo 522 Pomurcev. To bi moral biti za slovenske oblasti najbolj alarmanten podatek, kako zgrešena je slovenska davčna politika,« dodaja Cvetko.

Civilna iniciativa bo počakala do konca marca, ko naj bi se po zagotovilih ministrstva za finance našla primerna in trajna rešitev. »Če pa bodo tudi tokrat snedli svojo besedo,« je bil odločen Dušan Cvetko,«se bo civilna iniciativa poslužila vseh pravnih in zakonskih možnosti, ki so nam na voljo. V skrajni sili bomo vložili tožbo proti Republiki Sloveniji, uporabili pa tudi druge oblike državljanske nepokorščine proti nenasitni državi. Dvojna obdavčitev z visokimi doplačili v domovini se morajo za vselej končati!«

Ob koncu so prisotni izrekli sporočilu slovenski politiki in ji dali vedeti, da se slovenskemu delavcu na tujem ne cedita med in mleko. Da za vsakdanji kruh morajo pošteno in trdo delati. Da niso paraziti te države, ker ne načenjajo zdravstvene in pokojninske blagajne, niti jim niso dostopni socialni inštrumenti za primer brezposlenosti. Opozorili pa so tudi na to, da pa so v aktualni dohodninski zakonodaji ostale nekatere ugodne rešitve za javne uslužbence,  zaposlene v tujini: uveljavljanje stroškov prehrane med delom in stroškov prevoza na delo (tega dnevnim migrantom avstrijski delodajalci na priznavajo), uveljavljanje stroškov pomorščakom, ki preživijo na tujem več kot 6 mesecev se obdavči le polovica prihodkov. Največji dohodninski absurd, ki si ga je privoščila slovenska država, pa so javni uslužbenci, kot so vojaki, policisti in diplomati, ki delo opravljajo v tujini, za to dobijo višje dohodke kot če bi delali v Sloveniji, plačajo pa dohodnino od dohodka, ki bi ga prejemali doma.