martin strel 1 Dobra karma

Ločeni Martin Strel o novi poroki: 'Ni se še ...

lockdown, milano, karantena, prazna ulica Svet24.si

Pri nas razglasitev epidemije in "policijska ura,"...

sarec jansa maske sta pf Reporter.si

Zamaskiranca iz pekla spolitizirala epidemijo: ...

Bojana Beović Svet24.si

Bojana Beović: Po številu novookuženih v ...

20200110-00983419 Necenzurirano

Poraz Aleša Hojsa in zmaga za odstavljenega šefa...

Damjan Murko 2 Odkrito.si

Šokantno! Žgala sta se v gozdu!

Njena.si

Do lepo oblikovane ritke z brezplačnim treningom ...

Slovenija

Prodajajo nam nevarno hrano: vse več odpoklicev izdelkov s trgovskih polic zaradi okužbe s salmonelo ali drugimi bakterijami

Deli na:
Prodajajo nam nevarno hrano: vse več odpoklicev izdelkov s trgovskih polic zaradi okužbe s salmonelo ali drugimi bakterijami

Zadnje čase se kar vrstijo odpoklici mesnih izdelkov zaradi prisotnosti salmonele in drugih bakterij ali vsebnosti nedovoljenih aditivov. Očitno za varno hrano proizvajalci in trgovci še vedno ne storijo dovolj. - Foto: arhiv

V zadnjem času je bilo kar precej izdelkov odpoklicanih s trgovinskih polic, ker niso bili primerni zaradi okužbe s salmonelo ali drugimi bakterijami. Zato je še toliko bolj pomembno, da skrbimo za ustrezno higieno, hrano temeljito toplotno obdelamo, predvsem pa kupujemo kakovostno, sveže, domače.

Minuli mesec so odpoklicali dimljeni losos Sparove znamke Despar iz Srbije. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v okviru uradnega vzorčenja ugotovila prisotnost bakterije Listeria monocytogenes. Bakterijska okužba z listerijo sodi med najbolj nevarne, saj je lahko smrtna. Najdemo jo predvsem v surovem mleku in izdelkih iz njega, v surovem mesu (tatarski biftek, karpačo) in ribah, tudi v slabo oprani zelenjavi.

Skrb zbujajoča salmonela

Konec maja so bila odpoklicana pikantna nabodala Perutnine Ptuj, ki so jih prodajali v Sparu in Mercatorju. Vsebovala so bakterijo Salmonella enterica. Odpoklicali so tudi piščančje stejke, začinjena piščančja stegna istega rejca, prav tako zaradi salmonele. Iz dveh Mercatorjevih trgovin, v Slovenj Gradcu in Lendavi, so zaradi prisotnosti salmonele odpoklicali postrežno mleto meso lastne prireje. 27. maja so odpoklicali Sparovo posebno klobaso proizvajalca Mesnine Štajerske zaradi prisotnosti neoznačenih jajčnih beljakovin, torej živilo škodi tistim, ki  zanje občutljivi, drugim ne.

Odpoklican je bil svež file tune Sashimi proizvajalca Marinbluja in trgovca Lidla. Izvira iz Vietnama. Šlo je za histamin, ki povzroča različne težave. Nastaja zaradi delovanja bakterij v ribjem mesu ob prekinjeni hladni verigi od ulova do potrošnika. Znaki okužbe so običajno blagi in izzvenijo v nekaj urah, redko  trajajo dlje.

V E. Leclercu so v začetku junija odpoklicali začinjeno piščančje meso lastne priprave zaradi prisotnosti Salmonelle ssp. To so ugotovili med lastnimi kontrolami. Konec maja so odpoklicali različne pršute PRŠUTARNE S' KRASA ki so jih prodajali pri več različnih trgovcih. Vsebovali so listerijo.

Prav tako je bilo odpoklicanih več čevapčičev in pleskavic Panvite MIR, ki so jih prodajali v Lidlu, Mercatorju, nekaterih mesnih centrih AVE. Vsebovali so bakterijo Salmonella enterica. Isto bakterijo je vsebovalo odpoklicano mleto mešano meso Celjskih mesnin, prodajano v Lidlu. Iz Eurospina so bili odpoklicani kmečka suha klobasa Mesnin Štajerske zaradi prisotnosti seva verotoksične bakterije E. coli z geni za verotoksin vtx2.

Foto: arhiv - Predlani so v Sparu negativno presenetili zaradi slabih higienskih standardov v lastni pekarni, kjer je inšpekcija opravila izredni nadzor, potem ko je potrošnik prijavil, da je našel steklo v bageti.

Nedovoljeni aditivi

Primerov je torej veliko, nismo našteli vseh, in pri različnih proizvajalcih in trgovcih. Težave se ponavljajo, a ne samo z bakterijami. V začetku junija je uprava za varno hrano vzela vzorec surovega mesnega pripravka – pleskavice in odkrila prisotnost nedovoljenega žveplovega dioksida, ki bi lahko povzročil reakcijo pri ljudeh z alergijo.

Z njim preprečujejo oksidacijo oziroma podaljšujejo videz svežine. Proizvajalec je poslovna enota mesnice Weldvar v Kranju. Lani oktobra je inšpekcija odkrila prisotnost žveplovega dioksida v mesu za čevapčiče. V dveh vzorcih ga je bilo toliko, da sta bila ocenjena kot nevarni živili. Prodajali so jih v petih mesnicah trgovskih verig Spar, Mercator in Tuš.

Takrat je direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak dejala, da zbuja skrb, da neustreznega aditiva niso odkrili že v trgovskih verigah, čeprav izvajajo lastni nadzor. Vendar se je izkazalo, da sta imeli le dve trgovski verigi v vzorčenje v svojih mesnicah vključeno tudi ugotavljanje vsebnosti žveplovega dioksida.

Nato so se tri verige odločile, da bodo te analize vključile v vzorčenje. Pri nadzoru v poslovalnici Interspar Citypark na Šmartinski cesti je zaposleni sam priznal, da so uporabljali nedovoljeni aditiv pri pripravi mesnih pripravkov, vzorčenja pa inšpekcija ni opravila.  

Nehigienske mesnice in pekarne

Inšpekcija za varno hrano je v lanskem nadzoru pri 110 mesnih obratih izdala odločbe kar 62, štiri so začasno zaprli. Razlog je bil v pomanjkljivi higieni, insektih, največ pa jih ni označevalo izvora mesa. Lani je tudi izbruhnila afera s salmonelo okuženim kebabom, uvoženim iz Poljske, ki ga je dobavila družba Alebon.

Nadzor v pekarnah leta 2018 je pokazal pogoste kršitve glede slabe higiene. Inšpektorji so kar pri 34 odkrili napake. Tri so predčasno zaprli zaradi umazanije in podobno. Zelo slabo so se odrezali tudi v proizvodnem obratu Sparove pekarne, kjer je inšpektorica odredila izredno inšpekcijo po prijavi, da je stranka našla košček stekla v bageti, kupljeni v ilirskobistriškem Sparu.

Ugotovili so slabo higiensko stanje talnih površin pod delovnimi pulti in okoli njih in opreme linij za bagete, pekovsko pecivo in kruh (zastarana umazanija, ostanki testa, v dnevnem skladišču surovin v ozadju nabrana pajčevina in prah, ostanki embalaže, pod paletami in naokoli razsute surovine, v okolici delovne opreme vseh linij nabrane maščobne obloge – zmes moke in maščobe), slabo higiensko stanje vseh linij za strojno oblikovanje in mesenje testa in čistilnih pripomočkov.

Inšpekcija jim je odredila odpravo nepravilnosti. Ko so preverjali pekarne za leto 2019 do konca septembra, so ponovno odkrili kršitve v kar 32 pekovskih obratih, od pomanjkljivih higienskih razmer do slabe sledljivosti živil.

Foto: arhiv - Minuli mesec so odpoklicali dimljeni losos Sparove znamke Despar iz Srbije. Uprava za varno hrano je ugotovila prisotnost bakterije Listeria monocytogenes. Bakterijska okužba z listerijo sodi med najbolj nevarne, saj je lahko smrtna.

Kazni za trgovce

Portal Pod črto je leta 2014 objavil analizo, objavljeno tudi v Dnevnikovem Objektivu, kateri trgovec je dobil največ ali najmanj kazni za prodajo nevarnih in neustrezno označenih živil. Najvišja kazen je v letih od 2011 do 2013 znašala 15 tisoč evrov. Zaradi prevelike vsebnosti pesticidov v hrani sta bila z njo pravnomočno kaznovana Mercator in Spar. Spar je dobil še eno kazen 15.000 evrov zaradi prodaje hrane, ki glede na evropske uredbe ni varna za zdravje.

Kazen 15.000 evrov je dobil še Hofer, a razlog ni bil naveden. Po ugotovitvah spletnega portala so se najslabše odrezali pri Eurospinu, najboljše pri podjetju Jagros, v zlati sredini so bili Mercator, Spar in Tuš. Ugotovitve temeljijo na analizi vpisnikov dveh inšpekcij o pravnomočno izdanih odločbah in plačilnih nalogih v letih od 2011 do 2013. Ko so upoštevali le število izdanih odločb in plačilnih nalogov, je bil na prvem mestu Mercator s 63 odločbami in plačilnimi nalogi, sledi Spar s 35, Tuš s 27, Eurospin z 19, Hofer s 14, E. Leclerc s 6, Lidl s štirimi in Jagros s tremi.

Poudarili so, da so podatki o absolutnem številu izdanih odločb lahko zavajajoči in je razumljivo, da imajo večje trgovske verige več odločb zaradi svoje velikosti, zato so število vseh odločb trgovcem delili s skupnim prometom vseh trgovcev v letu 2012. Pri tem je vodil Eurospin z 0,22 odločbe in plačilnega naloga na milijon prometa, to pomeni indeks 434 (indeks nad sto pomeni nadpovprečno veliko). Sledil je E. Leclerc z indeksom 141, Spar s 101, Hofer s 100, Tuš  s 96, Mercator z 89, Jagros s 85, Lidl s 35.

Pod drobnogled so vzeli tudi višino kazni, ki so jih trgovci prejeli: višja kazen pomeni bolj resen prekršek ali ponavljajoče se nepravilnosti. Za manjše prekrške lahko inšpektorji izdajo tudi le ureditveno odločbo in opomin brez denarne kazni. Pri skupni vsoti je vodil Mercator, ki je od leta 2011 do 2013 dobil za skoraj 82 tisoč evrov kazni, Spar za 58.400, Tuš 33.428, Eurospin 29.400, Hofer 26.000, E. Leclerc 6030, Lidl 6000, Jagros pa ni dobil denarne kazni.

Vsoto so delili s skupnim prometom trgovcev, pri čemer spet izstopa Eurospin s 334 evri kazni na milijon evrov prometa oziroma z indeksom 476. Sledi Hofer s 93 evri kazni na milijon prometa oziroma indeksom 132, Spar z indeksom 120, E. Leclerc 103, Tuš in Mercator z nekaj več kot 80, Lidl s 37 in Jagros z nič kazni.

Pod drobnogledom inšpekcije

Pri Eurospinu so takrat pojasnili, da podatki niso natančni, a drugih niso podali. O izračunu indeksa dobljenih glob glede na promet trgovca so dejali, da je logično, da je tako izračunan indeks globe/promet za manjše trgovce v vsakem primeru višji.

»Upoštevati namreč morate, da so vsi večji trgovci deležni inšpekcij v približno enaki meri, mogoče tuji še toliko bolj, in da ta kriterij ni nikakor v nobeni korelaciji s prometom prodaje. To, kar ste izračunali, ni, kot pravite, relativno slab rezultat na področju varne hrane, temveč neprimeren pokazatelj. Morali bi primerjati število vseh inšpekcij s številom izrečenih kazni. Sicer pa vam lahko zaupamo, da naše globe izvirajo predvsem iz slabih prevodov na deklaracijah.«

Pri portalu Pod črto so poudarili, da je trgovec Jagros, ki je glede na njihovo analizo prodajal najbolj varno hrano, po prometu v 2012 podoben Eurospinu in da je velikost glede na rezultate analize slab izgovor za višji indeks glob glede na promet trgovca. Vodja inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak je takrat potrdila, da so tveganja za določene nepravilnosti v Eurospinu večja kot pri drugih trgovcih, zato je tudi bolj pod drobnogledom inšpektorjev. V tistem obdobju sta imela Eurospin in Hofer največ težav z nepravilnim označevanjem prehranskih vrednosti živil in zavajajočimi zdravstvenimi trditvami na njih.

Svetovni dan varnosti hrane

Minuli ponedeljek je bil drugi svetovni dan varnosti hrane. Po podatkih Eurobarometra področje varnosti hrane osebno zanima 47 odstotkov državljanov Slovenije (povprečje EU je 41 odstotkov). Glavni vir podatkov o prehrambenih tveganjih je pri nas televizija (73 odstotkov), sledijo splet (47 odstotkov), časopisi in revije (46 odstotkov) in družina/prijatelji/sosedje (42 odstotkov). Slovenci smo glede varnosti najbolj zaskrbljeni zaradi ostankov antibiotikov, hormonov ali steroidov v mesu (52 odstotkov), ostankov pesticidov v hrani (48 odstotkov) in bakterijske zastrupitve s hrano (38 odstotkov). Približno tretjino državljanov skrbi gensko spremenjena hrana (36 odstotkov), aditivi za živila (35 odstotkov) in bolezni živali (31 odstotkov). V zvezi s podatki o prehrambnih tveganjih podobno kot državljani EU zaupamo znanstvenikom, potrošniškim organizacija in kmetom.

Ob dnevu varnosti hrane sta Nada Petrič in Anita Fajić iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana dejali, da se vedno najdejo posamezniki, ki poskušajo mimo zakonov priti do večjega zaslužka, tako da uvažajo manj kakovostne, oporečne surovine, ponarejajo ali neustrezno izdelujejo živila, jih prodajajo brez ustreznih certifikatov. Poudarili sta, da nadzorne službe delajo dobro, vendar žal ne bodo nikoli zmogle nadzirati vseh živil, zato je tudi naloga potrošnikov, da preverijo, kaj kupijo. Pri tem jim ne bi smela biti pomembna samo cena in videz, temveč to, da je hrana kakovostna, domača in sveža.

Foto: arhiv - Za preprečevanje okužbe s salmonelo moramo skrbeti za čistočo, pranje sadja in zelenjave, toplotno obdelavo mesa.

Bolezen umazanih rok
Salmonele so bakterije, ki pri ljudeh povzročajo različne klinične slike črevesnih okužb (klicenoštvo brez simptomov, vnetje želodčne in črevesne sluznice z bruhanjem, drisko – akutni gastroenterokolitis, trebušni tifus, paratifus, bakteriemijo z zunajčrevesnimi žarišči ali brez njih, sepso). Bolezni, ki jih povzročajo bakterije iz rodu salmonel, imenujemo salmoneloze. Poznamo netifusno salmonelozo in trebušni tifus oziroma paratifus.

Večino prijavljenih primerov pri nas povzročajo netifusne salmoneloze, ki so lahko zelo neprijetne za bolnika, potekajo z vročino in trebušnimi težavami. Lahko se razvije huda oblika s smrtnim izidom (enoodstotna smrtnost). Tvegana živila za netifusno salmonelozo so meso (perutninsko, svinjina in redkeje goveje meso, mleto meso, klobase); jajca oziroma jedi iz surovih jajc; surovo mleko; voda (fekalno onesnažena); sadje in zelenjava; začimbe. Pri preprečevanju okužb je pomembno temeljito čiščenje in pranje surovega sadja in zelenjave.

Salmonele lahko preživijo postopek zamrzovanja. Uničimo jih z zadostno toplotno obdelavo živil nad 70 stopinj Celzija. Salmoneloze so bolezni umazanih rok, zato moramo skrbeti za higieno, čistiti moramo delovne površine, pripomočke, pribor, posodo, posebej moramo biti pozorni na higiensko rokovanje s surovim (perutninskim) mesom in jajci, ločevati kuhano in surovo meso.

ZAHTEVA ZA OBJAVO ODGOVORA V SKLADU Z ZAKONOM O MEDIJIH

»Družba KRAS sporoča, da do danes nihče ni odpoklical različnih pršutov pršutarne Kras.«

V imenu Kras, d. o. o. dr. Jure Marn, univ.dipl.inž., univ.dipl.prav, s PDI
Patentni zastopnik

Loading...