Na Brdu pri Kranju so se danes na že 15. posvetu slovenske diplomacije zbrali veleposlaniki Slovenije po svetu. Uvodoma so jih nagovorili zunanji minister Samuel Žbogar, predsednik republike Danilo Türk in premier Borut Pahor, ki so ob tem predvsem izpostavili velik pomen gospodarske diplomacije, premier pa tudi rešitve spora s Hrvaško.
Kot je zatrdil Pahor, je vlada odločena, da v reševanje gospodarske krize čim bolj vključi tudi diplomatski aparat in torej okrepi gospodarski del diplomacije. Zbrane veleposlanike, ki jih ima Slovenija že v skoraj 50 državah, je pozval, naj po svojih najboljših močeh pomagajo slovenskemu gospodarstvu in prispevajo h krepiti gospodarskega sodelovanja.
Veleposlanike je ob tem pozval, naj v stikih z Ljubljano rešijo vse morebitne težave, s katerimi se soočajo pri krepitvi gospodarske diplomacije v državah, kjer delujejo. Pozval jih je tudi k intenzivnemu in inovativnemu odkrivanju novih možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenijo.
Kot drugi velik zalogaj, s katerim se sooča slovenska diplomacija, je Pahor izpostavil ureditev odnosov s sosednjo Hrvaško. Kot je namreč ocenil, bi rešitev vprašanja meje med državama močno razbremenilo slovensko zunanjo politiko in slovenske diplomate po svetu ter jim omogočilo, da to energijo usmerijo drugam, med drugim na Zahodni Balkan, kjer vidi Slovenija velike potenciale, še posebej gospodarske.
Srečanje Pahorja s hrvaško premierko Jadranko Kosor konec julija v Trakošćanu je ponudilo okvirno pot zunanjima ministroma obeh držav in njunim sodelavcem, da do konca leta dosežejo dogovor, ki bo omogočil napredek tako pri deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU kot tudi pri reševanju vprašanja meddržavne meje. To je velik zalogaj, je poudaril premier, možnosti za uspeh so, ni pa nobenih garancij.
Predsednik republike Danilo Türk je medtem v svojem razmisleku o poslanstvu Slovenije v svetu danes izpostavil predvsem izjemno dober geopolitični položaj Slovenije in pa možnost naše države, da v mednarodni skupnosti odigra določeno povezovalno vlogo. Slednje ji poleg omenjenega geopolitičnega položaja, ki ga mora Slovenija izkoristiti in predvsem razvijati svoje tranzitne poti, omogoča tudi dober diplomatski talent.
Glede povezovalne vloge Slovenije je predsednik republike izpostavil Zahodni Balkan - obenem je sicer opozoril, da je tu vloga Slovenije morda manjša, kot se zdi in kot je bila včasih, vendarle pa lahko še vedno prodremo s premišljenimi in zares kvalitetnimi idejami in akcijami -, pa tudi območje Srednje Evrope in odnose med EU in Rusijo.
Še posebej se je predsednik Türk v svojem nagovoru udeležencem posveta - med njimi je bil pred desetimi leti kot takratni veleposlanik pri ZN tudi sam - posvetil nadaljnjemu identificiranju mednarodne vloge Slovenije s progresivnimi pobudami, predvsem na področju človekovih pravic, humanitarnosti, medkulturnega dialoga ipd. Kot je zatrdil, se tovrstne pobude včasih zdijo preveč abstraktne, vendar pa se na dolgi rok izkažejo kot bistvene za uveljavitev neke države v svetu. Obenem je opozoril, da tu ne gre za pompozne, medijsko odmevne uspehe, ampak kvaliteten in vztrajen angažma.
Kot enega pomembnih izzivov je predsednik republike odprl tudi problem usklajevanja zunanjepolitičnih prioritet in prakse s percepcijami javnosti. V demokratični družbi je prav javna dimenzija zunanje politike med najpomembnejšimi, zato je treba pri gradnji te politike posvečati maksimalno energijo razvoju vsebine, a hkrati paziti, da se ta vsebina dobro javno izrazi. A slovenska zunanja politika ni in ne sme biti provincialna, je opozoril.
Tako predsednik Türk kot tudi premier Pahor in minister Žbogar so si bili sicer danes soglasni, da imamo v Sloveniji dobro in zrelo diplomacijo, ki je uspešno opravila vrsto zahtevnih nalog in lahko s ponosom in optimizmom zre v prihodnost. Obenem so se strinjali, da je potreben, še posebej v sedanjih kriznih časih, temeljit premislek o sami strategiji slovenske zunanje politike in temeljih diplomacije.
Velika dinamičnost mednarodne skupnosti in še posebej gospodarska kriza po besedah ministra Žbogarja narekujeta premislek o novih potrebah in novih pristopih slovenske zunanje politike. Tudi predsednik Türk je ocenil, da smo v kriznem trenutku, ko je treba pogledati naloge slovenske diplomacije nekoliko globlje in širše.
Kot glavne teme tokratnega posveta je sicer Žbogar poleg prioritet na področju gospodarske diplomacije in vloge diplomacije v odnosih s Hrvaško izpostavil še strategijo slovenske zunanje politike v mednarodni skupnosti in še posebej strategijo za Zahodni Balkan, kjer vidi Slovenija svojo dodano vrednost, razvojno pomoč kot pomemben instrument slovenske zunanje politike, pa tudi notranjo organizacijo zunanjega ministrstva.
Med drugim veleposlaniki razpravljajo o novem zakonu o zunanjih zadevah oz. o nadaljnji profesionalizaciji diplomacije. Glede tega so mnenja različna. Veleposlanik Slovenije v Prištini Vojko Vovk se je na primer danes postavil odločno v bran ohranjanju profesionalne diplomacije, medtem ko je veleposlanik na Češkem Franci But ocenil, da popolnoma zaprt sistem za tako majhno državo ne bi bil pameten, čeprav ni za odpiranje vrat na široko. Predsednik Türk se strinja, da moramo imeti profesionalno diplomacijo, a z "določeno fleksibilnostjo za vključevanje talenta, ki obstaja zunaj diplomatskega kroga".
Posvet diplomacije se je neformalno začel že v ponedeljek zvečer z večerjo, na kateri je udeležence gostil minister Žbogar, danes poteka uradni del na Brdu pri Kranju, zaključil pa se bo v sredo z obiskom Gospodarske zbornice Slovenije in nekaterih slovenskih podjetij.