Tako nekdanji poslanec in predsednik krščanskih socialistov tri leta po hišni preiskavi še vedno ne ve, ali je storil kakšno kaznivo dejanje in ali se bo moral zaradi tega zagovarjati na sodišču. Prav tako mu še vedno niso vrnili pet osebnih računalnikov, ki so jih novembra 2010 zaplenili njegovi družini in podnajemniškemu paru, ki živi v njegovi hiši. V enem od računalnikov naj bi bila celotna dokumentacija stranke krščanskih socialistov, ki je stranki še vedno niso vrnili, čeprav so medtem že potekale državnozborske volitve. Policisti so priznali, da so nekatere dokumente izgubili in zaradi tega opravili preiskavo. Poleg tega Magajna trdi, da je na zaslišanju pri preiskovalnemu sodniku izvedel, da fotografije mladoletnega dekleta v hlačah in z golim oprsjem, zaradi katere naj bi stekla kriminalistična preiskava, sploh niso našli v računalniku, zato pa ga zdaj preiskujejo zaradi nekaterih drugih fotografij. Pri tem opozarja, da se je preiskovalni sodnik pogovoril samo z njim, čeprav v njegovi hiši živi sedem oseb.
Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer smo vprašali, kako ta primer komentira z vidika človekovih pravic tako osebe, ki je v postopku, kot osebe, ki je potencialno žrtev kaznivega dejanja. Ali niso tri leta čas, ko bi že morali biti znani rezultati preiskave, bodisi bi morala biti vložena obtožnica bodisi bi morala biti ovržena kazenska ovadba, smo jo vprašali. Iz njenega urada so nam sporočili, da se Magajna sicer ni obrnil na njih: »Ne glede na to pa Varuh zagovarja spoštovanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar je zahteva tako slovenske ustave kot tudi evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin. Varuhinja opozarja, da predolgi postopki prinašajo strankam negotovost. Vsakdo je sicer nedolžen do pravnomočnosti sodbe, a že dejstvo, da je v postopku, ga bremeni, in le redkim je dolgotrajnost lahko v korist (tistim, ki zavlačujejo, ker pričakujejo obsodbo). Vsem drugim je zgolj breme in ne glede na izid ponavadi prej madež imenu in ugledu, ki se ga je težko ali nemogoče znebiti, ko in če pride do ustavitve postopka ali oprostilne sodbe.«
O poteku postopka in rezultatih preiskave zoper nekdanjega poslanca Andreja Magajno in drugih oseb, pri katerih so novembra 2010 opravili hišne preiskave, smo spraševali tudi policijo, odgovore pa smo objavili v tiskani izdaji revije Reporter.
Primer Magajna po treh letih šele pri forenziku, zgrožena tudi varuhinja človekovih pravic
Tri leta po odmevni hišni preiskavi pri nekdanjemu poslancu Andreju Magajni zasežene računalnike preučuje izvedenec forenzično-računalniške stroke. Tako so nam odgovorili iz okrožnega sodišča v Ljubljani, od koder so omenjeno zadevo poslali 15. oktobra letos forenziku: »Sodišče ne razpolaga s spisom, zaradi česar vam ne moremo posredovati odgovorov na zgoraj navedena vprašanja, ki zahtevajo konkretne odgovore. V zvezi z delom policije in domnevnim izginotjem dokumentacije vam svetujemo, da se z vprašanji obrnete na policijo. Dodajamo še, da na vaša vprašanja povezana z odgovori o uspešnosti oziroma neuspešnosti postopka ne moremo dajati informacij, prav tako 10. člen sodnega reda glede na fazo postopka posredovanja natančnejših odgovorov na posredovana vprašanja ne omogoča.«