Avtor S. Š. je zapisal »poročilo, ki bi moralo biti znano že lansko jesen, je Filli s svojo četico neštetokrat 'korigiral'«. Ta zapis ne drži, saj je RTV Slovenija po izpeljani reviziji Računskega sodišča (v nadaljevanju RS) skladno z zakonom v pregled dobila osnutek in predlog poročila, na katera je posredovala svoje pripombe, kar ji omogoča zakon.
Res je, da je bil Marko Filli imenovan za generalnega direktorja RTV Slovenija s 25. majem 2010, ampak je na podlagi sklepa sodišča funkcijo prevzel šele s 23. julijem 2010. Tudi ni res, da je RS v okviru izvajanja revizije problematiziralo zakonitost njegovega imenovanja, preučevalo je datum začetka njegovega mandata.
Če bi avtor S. Š. prebral javno dostopno revizijsko poročilo (dostopno na povezavi http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K9E94616D34A6C1E8C1257A5A002E099F/$file/RTV_PP0910.pdf), bi v uvodu lahko prebral, da je RS »izvedlo revizijo o pravilnosti poslovanja v delu, ki se nanaša na področje obračunavanja in izplačevanja plač in drugih stroškov, povezanih z delom, stroškov storitev, predvsem za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, izvajanje postopkov javnega naročanja pri nabavi materiala, storitev in osnovnih sredstev, ter trženjem oglasnega prostora«. Za nobenega od treh omenjenih področij Marko Filli kot takratni pomočnik generalnega direktorja za tehniko, investicijo in inženiring (tehnični direktor) ni bil pristojen in tako tudi ne more biti odgovoren.
Prav tako zanikamo, da je Marko Filli »v času, ko je bil v Guzejevi ekipi, uporabljal službeni avto tudi za zasebne namene, ne da bi plačeval boniteto«. Marko Filli je kot pomočnik generalnega direktorja za tehniko, investicijo in inženiring res uporabljal službeni avto, a le za službene namene. To vprašanje je na podlagi prijave raziskala protikorupcijska komisija, ki ni ugotovila nepravilnosti.
Prav tako zanikamo, da »so se v drugi polovici leta 2010 dogajale še nove nepravilnosti na področju plač, čeprav je bilo takratnemu generalnemu direktorju Filliju znano, da je s tem kršena zakonodaja«. V sporočilu za javnost, ki ga je prejel tudi Reporter, smo že pojasnili, da je sedanje vodstvo RTV Slovenija ob prevzemu vodenja začelo nepravilnosti odpravljati takoj, ko jih je ugotovilo oziroma je bilo z njimi seznanjeno. Prav tako je nemudoma začelo odpravljati tudi nepravilnosti, ki jih je že med izvajanjem revizije odkrilo RS. Kadrovske odločitve in imenovanja pa so bila izvedena v okvirih, ki jih zakon dopušča.
Poleg tega rezultat delovanja RS ni opredeljevanje glede (ne)zakonitosti poslovanja, kot večkrat zapiše avtor S. Š., temveč izreka mnenje glede pomembne (ne)skladnosti poslovanja s predpisi.
Če bi avtor prispevka S. Š. prebral sporočilo za javnost, ne bi mogel napisati, da je vodstvo RTV Slovenija »le odpravljalo nepravilnosti preteklega vodstva«. Zapis iz sporočila za javnost je namreč naslednji: »Sedanje vodstvo je ob prevzemu vodenja začelo odpravljati nepravilnosti v poslovanju RTV Slovenija takoj, ko jih je ugotovilo oziroma je bilo z njimi seznanjeno. Prav tako je nemudoma začelo odpravljati tudi nepravilnosti, ki jih je že med izvajanjem revizije odkrilo Računsko sodišče, kot na primer na področju previsoko izplačanih plač ter oglaševanja. Odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti je vodstvo nadaljevalo tudi potem, ko je Računsko sodišče že končalo samo revizijo, pa tudi po prejetju osnutka revizijskega poročila, na katerega je vodstvo moralo podati pojasnilo«.
Odločno zavračamo tudi zapis glede dodatka za dvojezičnost, »ki so ga – v nasprotju z določili zakona – v mandatu Marka Fillija začeli prejemati vsi zaposleni v RC v Kopru in Lendavi.« Dodatek za dvojezičnost je obveznost, ki jo je RTV Slovenija naložil prehod v plačni sistem javnih uslužbencev, zato je bila odločitev vodstva RTV Slovenija, da začne z izplačevanjem dodatka za dvojezičnost edina logična in legitimna, ki je preprečila plaz tožb zaposlenih in s tem povezane dodatne stroške. Dodatki za večopravilnost ali povečan obseg dela pa se zaposlenim izplačajo v okvirih zakonskih omejitev in na podlagi pravilnika, ki je zelo omejujoč in za vse zaposlene enak pri čemer ni nobenih izjem. Zato so zapisi, ki ne temeljijo na dejstvih in podatkih in samo namigujejo na neracionalno in netransparentno delovanje RTV Slovenija, tendenciozni in povzročajo ugledu RTV Slovenija veliko škodo.
Glede netočnih navedb o gibanju števila zaposlenih in honorarnih sodelavcev pa posredujemo naslednje podatke, ki so novinarju sicer tudi dostopni v letnih poročilih, objavljenih na spletni strani www.rtvslo.si: 31. decembra 2009 je bilo na RTV Slovenija zaposlenih 1.945 ljudi. 31. decembra 2010 je bilo na RTV Slovenija zaposlenih 1.922 ljudi. 3. avgusta 2012 pa 1.913 ljudi. RTV Slovenija zaposluje skladno s kadrovskim načrtom, ki je vsako leto del Programsko-poslovnega načrta in ki predvideva postopno zmanjšanje števila zaposlenih. Spoštuje pa tudi dogovor prejšnjega vodstva s sindikati o postopni zaposlitvi stalnih honorarnih sodelavcev in ob tem upošteva napotilo, da se zaposlenih stalnih honorarnih sodelavcev ne sme nadomeščati z novimi honorarnimi sodelavci.
Če je že novinar na podlagi poročila RS zapisal, da se je število honorarnih sodelavcev v letu 2010 povečalo v primerjavi z letom 2009, bi moral v celoti povzeti informacije iz omenjenega poročila, ki pravi, da so se stroški dela po avtorskih in podjemnih pogodbah povečali »predvsem zaradi zaposlitve zunanjih izvajalcev v času dveh večjih športnih dogodkov (zimske olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu) in pri izvedbi razvojnih projektov, katerih obseg je bil večji kot leta 2009«.
Ne drži niti zapis, da je »po Guzejevem odhodu RTV kmalu začela pluti proti rdečim številkam«, saj je RTV Slovenija v letu 2010 in 2011 poslovala pozitivno. Enako pozitivno poslovanje pa izkazuje v prvi polovici leta 2012. To zagotovo NE kaže na dejstvo, da »so se razmere v Fillijevem mandatu poslabšale oziroma nezakonitosti še povečale«.
Žal logika avtorja S. Š., da je razprodaja oglasnega prostora veliko bolj prisotna v mandatu Fillija, »saj je gledanost programov bistveno slabša, kot je bila v poprejšnjem mandatu, zaradi česar se oglasna sporočila predvajajo večkrat, kot so se v času večje gledanosti in poslušanosti RTV-programov«, ne drži. Cena in število objav oglasov je namreč določena s poslovnimi in prodajnimi pogoji, ki so javno objavljeni na spletni strani www.rtvslo.si/marketing in katere vodstvo RTV Slovenija spoštuje in se po njih ravna in ne neposredno z gledanostjo in poslušanostjo. Poleg tega pa tudi ne drži, da je gledanost programov slabša, v letu 2012 se celo povečuje.
Glede zaposlitve Majde Širca pa ponovno posredujemo informacijo, da je omenjena izkoristila zakonsko možnost, ki jo omogoča Zakon o poslancih in se vrnila na staro delovno mesto, za kar obstaja vsa potrebna dokumentacija v Kadrovski službi RTV Slovenija.
Odločno zanikamo tudi navedbe o provizijah pri nakupu štirih reportažnih avtomobilov. Za nakup omenjenih avtomobilov je bil izveden mednarodni javni razpis, postopek je potekal skladno z zakonom o javnih naročilih in je bil popolnoma transparenten, vsa dokumentacija pa se nahaja v arhivu Komercialne službe RTV Slovenija.
Radiotelevizija Slovenija, javni zavod
Zakoniti zastopnik:
generalni direktor mag. Marko Filli