Odbor za zdravstvo bo na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal o razmerah v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Poslanci SDS opozarjajo predvsem na dogajanje na nevrološki kliniki in v programu otroške srčne kirurgije, pomisleke imajo tudi glede novega vodstva.
Slovensko zdravstvo so namreč v zadnjem času zaznamovale afere na nevrološki kliniki in v programu otroške srčne kirurgije. Izredni upravni nadzor nad nevrološko kliniko UKC Ljubljana je po aferi Radan tudi pokazal na številne nepravilnosti in pomanjkljivosti tako na ravni odnosov na oddelku za intenzivno terapijo kot tudi na ravni celotnega UKC. Podobno je po neuradnih podatkih ugotovila tudi komisija, ki je opravljala izredni strokovni nadzor nad programom otroške srčne kirurgije.
Po oceni SDS primera kažeta, da slovensko javno zdravstvo ne deluje vzorno, zmanjšuje pa se tudi ugled domačih strokovnjakov tako doma kot v tujini. Ob tem opozarjajo tudi na odgovornost Simona Vrhunca, ki je zadnji dve leti kot v. d. generalnega direktorja vodil UKC Ljubljana. Obenem pa se sprašujejo tudi o viziji dela novoimenovanega direktorja UKC Andreja Baričiča, na katerega sicer leti veliko očitkov o domnevno spornih poslovnih praksah. Baričič sicer uživa zaupanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.
Pred odbor za pravosodje prihaja predlog zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, s katerim želi vlada oblikovati podlago za ustanovitev posebnih preiskovalnih komisij, ki bi preiskale velike državne projekte, pri katerih se pojavljajo sumi nepravilnosti. V tovrstnem pregledu naj bi pristala tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) in nastanek bančne luknje.
Predlog je že prestal prvo obravnavo, v kateri so ga podprli v koaliciji in ZL, do zakona pa so bili kritični predvsem v opoziciji. Vladi so očitali, da gre za nedodelan predlog ter da predvidene preiskave ne bodo imele nobenih posledic oziroma podlag za kazenske ovadbe.
Poleg tega je bil predlog deležen precej kritik parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je pripombe podala k praktično vsem členom. Služba v svojem mnenju ugotavlja, da predlagana ureditev ne zadosti standardoma jasnosti in določnosti, ki sta temeljni prvini načela pravne države. Preiskovalne komisije bi imele po mnenju ZPS preširoke pristojnosti in neomejena pooblastila, vprašljiva pa je tudi sestava komisije in njen položaj.Tudi v prihodnjem tednu se bo v DZ nadaljevala razprava o begunski problematiki. Zasedala bo namreč komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki se bo ukvarjala z varnostnimi vidiki migracijske problematike. Na seji, ki bo za javnost zaprta, pričakujejo poročanje ministrov in predstojnikov obveščevalnih in varnostnih služb. Med vabljenimi na sejo so ministri oziroma ministrice za notranje zadeve, za obrambo in za zunanje zadeve, Vesna Györkös Žnidar, Andreja Katič in Karl Erjavec, generalni direktor Policije Marjan Fank in direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Zoran Klemenčič.
Omenjena seja je bila sklicana že minuli teden, a so jo zaradi vnaprej določenih mednarodnih obveznosti vabljenih na sejo preložili. So se pa minuli teden na to temo sestali člani odborov za notranje zadeve ter za zadeve EU, ki so v razpravi opozarjali na pomanjkljivosti kontingentnega načrta, ki da ne predvideva res številčnega navala beguncev, in tudi na pomanjkljivo sodelovanje vlade z lokalnimi skupnostmi. Vsi pa so se strinjali, da gre za hudo humanitarno krizo, ki kliče po solidarnosti.