Proti kriminalnim združbam, mednarodnemu terorizmu, korupciji in prodoru kriminala na gospodarsko področje so se v ZDA uprli z učinkovitim programom zaščite prič. Ameriškemu zgledu, znanemu pod imenom »U. S. Marshalls«, ki omogoča ustrezno zaščito prič v primerih, v katerih o delovanju mafijskih združb ni dovolj drugih dokazov, so sledile evropske države, med njimi tudi Slovenija.
V evropskih zakonodajah kot tudi v slovenskem zakonu o kazenskem postopku je bilo za zaščito prič, ki so v kazenskem postopku eno od pomembnih dokaznih sredstev, sicer že doslej poskrbljeno. Poleg določb, da so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi bližnji sorodniki, verski spovednik, odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba, ki je lahko izvedela dejstva pri opravljanju poklica, je z zakonom še posebej poskrbljeno za tako imenovano družinsko lojalnost. To pomeni, da priči ni treba odgovarjati na posamezna vprašanja, kadar bi s tem spravila sebe ali bližnjega s sorodnika v hudo sramoto, materialno škodo ali v kazenski pregon. Kadar gre za kazenski postopek, pri katerem gre za posebej občutljive priče, pa lahko preiskovalni sodnik odredi, da se obdolženec odstrani z zaslišanja, če priča v njegovi prisotnosti ne želi izpovedati svoje izjave, ali pa obstaja velika verjetnost, da priča v njegovi prisotnosti ne bo govorila resnice. Prav tako je tudi določeno, da obdolženec ne sme biti prisoten pri zaslišanju priče, ki je mlajša od petnajstih let in ki je žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.Skesanci
Zaradi mednarodnih kriminalnih združb, mednarodnega terorizma, korupcije in prodora kriminala na gospodarsko področje se je kazala vedno večja potreba po usklajenem in enotnem odgovoru kazenskega prava vseh držav, ki se v določenih primerih razlikuje tradicionalne kontinentalne kazenske pravne teorije. Prav zato je po besedah državnega pravobranilca Roberta Marolta, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje, ki je sodeloval pri pripravi zakona o zaščiti prič, Slovenija s sprejetjem zakona izpolnila mednarodno obveznost, da zagotovi pravno podlago in organizacijski okvir za izvajanje zaščite prič, njihovih bližnjih sorodnikov ter drugih oseb, katerih življenje ali telo je ogroženo zaradi pričanja, in sicer tako v predkazenskem postopku kot tudi med kazenskim postopkom in po njem: »OZN, Svet Evrope in Evropska unija so namreč sprejeli več mednarodnih dokumentov, ki obravnavajo področje zaščite prič, katerih življenje ali telo je ali bi lahko bilo ogroženo zaradi pričanja v kazenskem postopku. Sprejeti zakon o zaščiti prič se uporablja tudi za 'skesance', torej za osumljence in obdolžence, ki se jim sme kazen po kazenskem zakonu omiliti, če so ogroženi, ker so kot storilci kaznivih dejanj, storjenih v hudodelski združbi, preprečili nadaljnje izvrševanje teh dejanj ali razkrili podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj.« Za zaščito ogroženih oseb je, kot poudarja Marolt, bistveno, da kaznivega dejanja ni mogoče preiskati oziroma dokazati ali preprečiti nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj brez sodelovanje priče v predkazenskem ali kazenskem postopku, kajti ta priča ve povedati o kaznivem dejanju, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah. Torej predvsem pri tistih kaznivih dejanjih (organizirani kriminal, korupcijska kazniva dejanja, gospodarski kriminal, mednarodni terorizem in druga kazniva dejanja), za katere ni dovolj drugih dokazov. Zaščita prič in skesancev je v skladu z namenom učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja storjenih kaznivih dejanj.
VEČ V TISKANI IZDAJI