Nadzorniki so v zvezi z logističnim terminalom v Rusiji sklenili, da se zemljišče kupi za 26 milijonov evrov in izpelje prvo fazo izgradnje avtomobilskega terminala, kar je skupaj znašalo slabih 45 milijonov evrov, je povzel Bužan. Dogovor je namreč bil, da se preostanek zemljišča pusti nezazidan zaradi možnosti prihodnjega dezinvestiranja.
Ko so si poleti leta 2007 ogledali zemljišče v živo, pa je bil Bužan po lastnih besedah začuden, ker so tam že potekale temeljitve, čeprav bi morala dela mirovati. Poleg tega pa so izvedeli, da naj bi se projekt podražil na okoli 80 milijonov evrov. "Sezulo nas je, ko smo videli številke," je dodal.
Nadzorni svet do takrat ni bil seznanjen z nobeno novo pogodbo oz. načrti za širitev investicije, je še navedel Bužan. Prav tako niso bili seznanjeni o pogovorih z družbo General Motors.
Nekdanji Intereuropin nadzornik je med drugim navedel, da je dokumentacija o projektu in njegovem razvoju do njih prihajala, a je bila zelo pomanjkljiva in so zato večkrat zahtevali dopolnitve elaboratov.
Od uprave in direktorjev pa so dobivali pojasnila, da gre za odličen projekt in "biznis stoletja" ter da se bo vložek močno oplemenitil, na svoje pripombe pa so nadzorniki dobivali odgovore v smislu, da "ne znamo računati".
Obtoženi Lovšin pa je pripomnil, da je bil nadzorni svet seznanjen z vsemi številkami in da pogodba o gradbenih delih ob obisku nadzornikov v Rusiji še ni bila podpisana. Dela na terenu poleg tega niso bila "klasična gradbena dela", pač pa zgolj pripravljalna dela, če bi prišlo do sklenitve posla z General Motorsom, ki je zahteval, da bi že septembra istega leta na terminalu mogli sprejemati prva vozila, kar jim je nato tudi uspelo.
Na vprašanje, zakaj je nadzorni svet nato kljub neodobravanju sklenil, da ne bi bilo dobro razrešiti predsednika uprave, pa je Bužan pojasnil, da je cena delnic družba padala in da bi menjava vodstva stanje še poslabšalo.
Danes je pričal tudi nekdanji zaposleni v Intereuropini pravni službi Aleš Štravs. Ta je spomnil, da je že ob sklepanju pogodb za posle v Ukrajini opozoril, da za pregled tovrstnih pogodb ni usposobljen ter da bi morala Intereuropa za tovrstne posle angažirati ustrezno pravno svetovalno službo iz države, v kateri se posel sklepa.
S konkretnimi pogodbami se Štravs razen njihove hrambe nato ni ukvarjal, je pa na enem od sestankov opozoril na nenavadno okoliščino, da se v primeru posla v Ukrajini predvideva plačilo na račun v Liechtensteinu. Od odvetnika Mitje Lamuta, ki se je ukvarjal s pogodbami tako za Ukrajino kot Rusijo, pa je dobil zagotovila, da je vse rešeno in da v zvezi s tem ni nobenih tveganj.
Sicer pa koprsko sodišče še ni uspelo pridobiti podatkov z liechtensteinskega računa. Kot je ob začetku naroka pojasnila sodnica Orjana Trunkl, je tamkajšnje sodišče zadevo predalo vrhovnemu sodišču kneževine, odločitev glede vpogleda v račun pa je moč pričakovati v naslednjih tednih.