Pri smeteh ima glavno besedo v Italiji mafija. Je tako tudi pri nas?

Smeti tudi v Sloveniji postajajo velik posel. Pri zbiranju in odlaganju komunalnih odpadkov se obrača zelo veliko denarja, zelo veliki so tudi apetiti zasebnih podjetij, da bi za to vse bolj dobičkonosno dejavnost od občin dobila koncesijo. Poznavalci pravijo, da tona smeti lahko prinese tudi do 60 evrov dobička, pri denimo 40 tisoč tonah na leto gre lahko za 2,4 milijona evrov zaslužka.

Najbolj žgoča vprašanja odlaganja smeti so na Obali, še posebno v občini Izola. Igorju Kolencu, novemu županu Izole, očitajo dvoličnost. Pred leti je bil v okviru civilne iniciative med najbolj glasnimi za zaprtje koprske deponije v Dvorih pri Sv. Antonu, po prevzemu županske funkcije v Izoli (nastopal je kot neodvisni kandidat s podporo stranke SD) pa je hitro obrnil ploščo. Tako kot večini občinskih odlagališč je 15. julija 2009 tudi izolskemu poteklo okoljevarstveno dovoljenje, a ga kljub temu še vedno niso zaprli in tam še naprej odlagajo smeti. Občinsko javno podjetje Komunala Izola je vložilo prošnjo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja.

Brigita Šarc iz Agencije RS za okolje (ARSO) je na vprašanje, zakaj po več kot dveh letih še vedno niso izdali okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče komunalnih odpadkov v Izoli, odgovorila, da vloga upravljavca tega odlagališča glede na nove zahteve uredbe o odlaganju odpadkov še ni popolna, zato se bo postopek nadaljeval. Šarčeva ob tem poudarja, da po novi uredbi, ki je začela veljati s 30. julijem, nobenemu upravljavcu odlagališča ni mogoče izdati okoljevarstvenega dovoljenja za odlaganje, če niso zagotovili predpisane obdelava mešanih komunalnih odpadkov. Mešane komunalne odpadke je treba po novem mehansko obdelati tako, da se izloči 40 odstotkov odpadnih kovin in 20 odstotkov odpadne plastike. »Tako obdelane mešane komunalne odpadke pa bodo lahko odložili, če bodo za preostanek zagotovili še tako biološko obdelavo, s katero bodo zagotovili, da letna količina mešanih komunalnih odpadkov ne bo presegla 222 kilogramov na prebivalca občine, za katero upravljavec centra izvaja javno službo obdelave mešanih komunalnih odpadkov,« je pojasnila Brigita Šarc iz ARSO.

Odlagališče v Izoli sodi med tista slovenska odlagališča, ki ne izpolnjuje pogojev iz evropske direktive za nadzor in preprečevanje onesnaževanja (IPPC), zato ga bodo morali v vsakem primeru  zapreti do konca leta 2015. Do tedaj pa bodo na izolski občini še naprej »ribarili v kalnem«. Dokler ne bo začel delovati skupni regijski center južnoprimorskih občin za ravnanje z odpadki, je, tako župan Kolenc, »smotrno izkoristiti že obstoječe lokacije, ki so za odlaganje odpadkov dejansko še primerne«. Višina kazni, ki jim jo je zaradi prekrška neizvajanja obdelave odpadkov izrekla okoljska inšpekcija, je smešna – deset tisoč evrov za pravno osebo (JP Komunala Izola) in 1.200 evrov za odgovorno osebo (bivšega direktorja Alojza Zorka). Župan Kolenc pravi, da bi v primeru zaprtja odlagališča morali odvažati odpadke v obdelavo in odlaganje na druge lokacije, kar pa bi znatno povečalo stroške.

 »Za izolsko odlagališče so bila v preteklih letih porabljena znatna sredstva za zagotovitev zmogljivosti za odlaganje odpadkov do ureditve regijskega centra, ki naj bi začel obratovati v začetku leta 2016. Sproti zapiramo zaključena odlagalna polja v skladu z uredbo o odlaganju odpadkov, uvedli smo tudi vse ukrepe za minimalni vpliv odlagališča na okolico, vključno z minimalno potrebnim odprtim poljem za vnos odpadkov v telo odlagališča,« je povedal župan Kolenc. Dodal je še, da je glede na navedeno in na to, da so cene komunalnih storitev zamrznjene že tretjič zapovrstjo in da ne vedo, kako bo s sprostitvijo cen v prihodnosti, smotrno ohraniti delovanje občinskega odlagališča najmanj do leta 2016.