Pri Šarcu bodo v četrtek odločali, kdo dobi sanjsko službo v Bruslju

Po evropskih volitvah 26. maja je v EU stekel proces oblikovanja evropskih institucij, v okviru katerega mora Slovenija predlagati svojega člana Evropske komisije. Komisarja iz Slovenije predlaga vlada, sicer pa Evropsko komisijo dokončno potrdi Evropski parlament.

Ta bo v torek najprej odločal o predlogu Evropskega sveta, naj vodenje Evropske komisije v tem mandatu prevzame Nemka Ursula von der Leyen, kandidatka iz kvote desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). Njeno imenovanje je še pod vprašajem, saj ne uživa podpore zelenih in levice, v skupini socialdemokratov pa so razdeljeni, tudi podpora liberalcev je pogojna.

Von der Leynova je sicer napovedala po spolu uravnoteženo sestavo komisije, zato je priporočila, naj ji države pošljejo po dva kandidata - moškega in žensko. To pa je, vsaj tako se zdi, še nekoliko zapletlo politično izbiro kandidata v Sloveniji, tudi zaradi pričakovanj SD, da bo eden od kandidatov njihova izbira.

Zato je slišati, da bo premier Marjan Šarec najprej počakal na torkovo glasovanje o von der Leynovi. Če ji ne bi uspelo dobiti podpore, je pričakovati, da bo sledil izjavi tik po volitvah in bo Slovenija v Bruselj poslala le eno ime. Tudi sicer je Šarec v teh dneh dejal, da so željo von der Leynove zgolj "vzeli na znanje".

Predsednik komisije ima sicer izključno pristojnost pri oblikovanju svoje ekipe. Tako ne bo nepomembno, kaj bodo prva sporočila von der Leynove, če bo potrjena.

V koaliciji brez formalnih pogovorov o komisarskih kandidatih

Koga bo Slovenija predlagala, še ni znano. Šarec je pred dnevi povedal, da o kandidatu intenzivno razmišlja, ni pa o tem želel javno govoriti, ker si ne želi preigravanja imen v javnosti. "Želim izpeljati ta postopek čim bolj gladko, čim bolj brez zapletov," je poudaril.

A je, kot kaže, skrivnostnost sprožila še več ugibanj in govoric. Med novinarji in politiki so se v tednih po volitvah zvrstile številne. Začelo se je s prvakom SMC Mirom Cerarjem, ki je nekdanji premier in aktualni zunanji minister, ter predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem, ki je nekdanji zunanji in aktualni obrambni minister.

Oba sta na domačem političnem parketu na prepihu. Prvi je že napovedal, da se bo po oktobrskem kongresu umaknil s čela stranke, ki je nekaj časa celo nosila njegovo ime, drugemu se po 15 letih v vrhu politike lahko "zgodi stranka", ki po slabih rezultatih na zadnjih volitvah resno razmišlja o spremembah.

A ravno zato bi bila račun brez krčmarja morebitna Šarčeva preigravanja, o katerih so pisali nekateri mediji, da bi kateremu od njiju prepustil komisarsko mesto v zameno za povezovanje teh strank z LMŠ. Šarec bi si povezovanja sicer želel in je k temu že pozval, vprašanje pa je, če sta temu naklonjeni članstvi SMC in DeSUS.

Tako ostaja malo verjetno, da bi LMŠ, ki je na evropskih volitvah dobila dva poslanca, komisarsko mesto prepustila nekomu iz strank, ki niso dobile nobenega, četudi bi zaradi političnega ugleda v Bruslju verjetno veljala za močna politična kandidata.

Prav tako ob dejstvu, da so v vladi štiri stranke, ki na evropski ravni pripadajo liberalcem, nekateri težko verjamejo, da bi te za komisarko podprle socialdemokratko Tanjo Fajon. V SD pa puške niso vrgli v koruzo. Opozarjajo namreč, da so na evropskih volitvah dobili največjo podporo med vladnimi strankami, Fajonova pa največ preferenčnih glasov, zato bi se jim zdelo prav, da je Fajonova vsaj ena od dveh kandidatov, če bo Slovenija izbrala dva.

Šarec bo tem argumentom po mnenju nekaterih poznavalcev sicer težko nasprotoval, hkrati pa s tem tvega, da bi bila Fajonova, ki v Evropskem parlamentu uživa ugled, spretnejša pri lobiranju v Bruslju in bi "povozila" kandidata LMŠ. Če bi vendarle pristal na politično izbiro, se med možnimi kandidati ob Fajonovi omenja evropski poslanec iz vrst LMŠ Klemen Grošelj, ki po strankarski lestvici precej hitro napreduje.

Obenem je precej povedno, da koalicija, vsaj tako pravijo sami, nekaj dni pred napovedano odločitvijo na vladi še ni niti odprla resnih pogovorov o komisarskem kandidatu. To bi lahko po mnenju nekaterih nakazovalo, da se Šarec niti ne namerava resno pogajati s SD, računa pa na podporo strank iz vrst liberalcev. Zato je slišati, da kandidate išče predvsem med osebnostmi, ki niso strankarske, hkrati pa niso neznanka na evropskem ali mednarodnem parketu.

V zelo neuradnih ugibanjih se tako vrti še nekaj drugih imen, med njimi tudi stalnega predstavnika RS pri EU Janeza Lenarčiča. Ta je za STA pred dnevi dejal, da "dokler predsednik vlade ne predlaga kandidata oziroma kandidatke za položaj evropskega komisarja oziroma komisarke iz Slovenije, so vsa ostala imena zgolj predmet ugibanj".

Omenja se tudi namestnica generalnega direktorja v generalnem direktoratu za mednarodno sodelovanje in razvoj pri Evropski komisiji Marjeta Jager, ki pa za STA ugibanj ni želela komentirati.

Na povpraševanje o morebitnih pogovorih pa se še ni odzval nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar, ki so ga nekateri mediji prav tako omenjali kot možnega kandidata.

Odprto ostaja tudi vprašanje, kateri resor v Evropski komisiji bi Slovenija lahko dobila. Premier Šarec je sicer javno povedal, da je eden od tistih, ki zanimajo Slovenijo, širitveni. Med resorji, na katere naj bi ciljala Slovenija, pa se neuradno omenjajo še kohezija, infrastrukturni portfelji ter mednarodno sodelovanje in razvoj.

Kandidata za evropskega komisarja predlaga vlada, potrdi Evropski parlament

Postopek izbire kandidata za komisarja iz Slovenije sicer opredeljuje zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU. Ta določa, da kandidata za člana Evropske komisije iz Slovenije na podlagi obvestila pristojnih institucij EU predlaga vlada ter predlog posreduje DZ.

Kandidat se predstavi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za evropske zadeve, ki o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo. A mnenje za vlado ni zavezujoče.

Po prejetju mnenja in pred posredovanjem predloga kandidata pristojnim institucijam EU vlada o predlogu obvesti državni zbor. Predlog vlade mora biti obrazložen, še določa zakon, ki je bil nazadnje spremenjen aprila 2015.

Komisarske kandidate - vsaka članica EU ima enega člana Evropske komisije - nato čaka zaslišanje v pristojnih odborih Evropskega parlamenta v Bruslju. Evropski parlament na plenarnem zasedanju glasuje o komisiji kot celoti. Če imajo v parlamentu težave s posameznim kandidatom, se tako običajno to razčisti pred glasovanjem.

Zaslišanja kandidatov bi lahko potekala konec poletja oziroma v začetku jeseni, če bo Evropski parlament še pred poletnimi počitnicami potrdil predsednika oziroma predsednico Evropske komisije.

Mandat sedanji Evropski komisiji se sicer izteče 31. oktobra.