Pri aferi Patria gre za spopad korporacij

"Glede na to, da je politika sprejela odločitev o tem, kakšno vojsko želi in kakšne naloge mora opravljati, je vojska upravičeno pričakovala, da bo ta ista politika poskrbela za njeno ustrezno opremljenost. Zdaj smo pa v položaju, ko tega projekta zaradi številnih madežev ne mara več nobena politika, vojska pa še vedno ni opremljena, kot bi glede na naloge morala biti," je o sklenitvi posla nakupa 135 osemkolesnikov patrij dejala ministrica.

Vseeno ministrica meni, da bi bila najboljša možnost glede posla patrij reprogramiranje pogodbe za nakup osemkolesnikov in ne zamrznitev ali izničitev pogodbe.

Meni tudi, da Slovenija mora spoštovati pogodbo, ki je podpisana. "Ko govorim o spoštovanju pogodbe, se moramo vprašati, kaj so argumenti, ki govorijo o prekinitvi pogodbe," pravi. Namreč, če bi obstajali dovolj trdni argumenti za prekinitev pogodbe, bi to po njenih besedah storili že sami na ministrstvu. "A vsaj na ministrstvu nimamo dokumentov, na podlagi katerih bi lahko prekinili pogodbo, ne da bi tvegali odškodnine," je dejala.

Tako si ministrstvo prizadeva za reprogramiranje pogodbe, po kateri bi Slovenija kupila 55 vozil. K temu pa je treba dodati še vozila za urjenje v obsegu vsaj ene čete, kar bi znašalo 10 do 15 vozil.

Zamrznitev pogodbe bi bila sicer po njenih besedah mogoča le ob strinjanju obeh pogodbenih strani, a bi se s tem ustavila proizvodnja in nastali bi dodatni stroški, ki bi jih bilo treba vračunati v vrednost pogodbe.

Lahko pa zamrznitev dosežemo tudi prek sodišča z začasno regulacijsko odredbo, vendar je težava je v tem, da če sodišče kasneje ne najde dovolj dokazov za obsodilno obsodbo, bo Rotis ali Patria zahtevala izpolnitev pogodbe in plačilo stroškov, ki so nastali zaradi zastoja proizvodnje. Tako bi nas pogodba stala več kot ob podpisu, dobili pa bi vozila, s katerimi ne bi dosegli ciljev, je izrazila pomisleke.

Za možnost ničnosti pogodbe pa Jelušičeva meni, da je tveganje preveliko. Kot ocenjuje, bi Slovenijo "takšno dejanje stalo več, kot bi bila kratkoročna politična korist".

Glede morebitnega sprejema zapornikov iz zapora Guantanamo ministrica pravi, da mora Slovenija kot del mednarodne skupnosti, ki se bori proti terorizmu, sedaj sprejeti odgovornost za te posledice.

Presojo, ali bi bila Slovenija zaradi sprejema zapornikov bolj ogrožena, bo po njenih besedah treba še narediti. "Ampak naša varnost je že sedaj bistveno bolj ogrožena zaradi možnosti drugih terorističnih dejanj, kot bi bila zaradi jetnikov iz Guantanama. Nismo tako daleč od dokaj opaznega delovanja terorističnih skupin v preteklih letih v naši bližnji soseščini, čeprav je šlo samo za urjenje," je dejala.

Pri tem se je nanašala predvsem na dogajanje v Bosni. "Menim, da si glede vahabitskega gibanja v tej državi preveč zatiskamo oči in se ne zavedamo, kako blizu nas se dogaja vse to," pravi in dodaja, da ne meni, da bi morali biti v Bosni vojaško močno prisotni. "Mislim, da bi jim morali pomagati izgraditi takšne oborožene sile in takšno policijo, ki bo sposobna sama skrbeti za varnost države in zato ne bodo potrebovali vahabitov," je še dejala.